Janez Höfler

Dodaj povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Janez Höfler
Rojstvo11. december 1942({{padleft:1942|4|0}}-{{padleft:12|2|0}}-{{padleft:11|2|0}}) (81 let)
Državljanstvo Slovenija
 SFRJ
Poklicumetnostni zgodovinar, muzikolog

Janez Höfler, slovenski umetnostni zgodovinar in muzikolog, * 11. december 1942, Zagreb

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Po osnovni in srednji šoli v Ljubljani je Höfler najprej študiral matematiko in fiziko na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (1961–1963), nato pa od leta 1963 naprej muzikologijo in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi (1968 - muzikologija, 1971 - umetnostna zgodovina) je na obeh smereh tudi doktoriral (1973 - muzikologija, 1975 - umetnostna zgodovina). Sprva je bil bolj aktiven na glasbenem področju (1968–1972 tudi kot poklicni tajnik Glasbene mladine Slovenije, od leta 1972 podpredsednik Glasbene mladine Slovenije, od leta 1975 podpredsednik Glasbene mladine Jugoslavije, tudi predsednik uredniškega sveta revije Glasbena mladina) in je objavil vrsto člankov in monografij s področja muzikologije (npr. o renesančni in baročni glasbi, o Dominiqueu Phinotu).

Od leta 1972 do upokojitve 2005 je bil zaposlen na oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete (1972 asistent, 1975 docent, 1981 izredni profesor, 1987 redni profesor), kjer je predaval zgodovino umetnosti na Slovenskem in pri drugih južnoslovanskih narodov v srednjem veku. Med njegovimi doktorandi so Janez Balažic, Gašper Cerkovnik, Metoda Kemperl, Matej Klemenčič, Anabelle Križnar, Uroš Lubej, Simona Menoni, Renata Novak Klemenčič, Robert Peskar, Samo Štefanac, Alenka Vodnik in Tanja Zimmermann. Med letoma 1994 in 1996 je bil predstojnik oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, od 1994 dalje tudi vodja temeljnega raziskovalnega projekta in kasneje raziskovalnega programa pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete in član strokovnega odbora ciljnega raziskovalnega programa Kulturni prostori pri Ministrstvu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Med letoma 2004 in 2009 je bil član in predsednik Strokovnega sveta Narodne galerije. 2006 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, 2017 je bil izvoljen za izrednega, 2023 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v I. razredu (za zgodovinske in dužbnene vede) SAZU.[navedi vir]

Pogosto se je izpopolnjeval v tujini, kasneje pa tam tudi gostoval kot predavatelj in raziskovalec: mdr. je bil štipendist Humboldtove ustanove (prvič 1978/1979, München), kasneje pa je gostoval mdr. na univerzah v Braunschweigu (1985), Gradcu (1989/1990) in Münchnu (1990/1991, 1996/1997, 2006), večkrat tudi v Regensburgu, Berlinu, Passauu, Urbinu in na Dunaju. Leta 1986/1987 je kot štipendist harvardske univerze bival na Centru za italijanske renesančne študije v Firencah na Villi I Tatti (Harvard University Center for Italian Renaissance Studies), kamor se je leta 2002 vrnil kot gostujoči profesor. Pogosto je predaval tudi na mednarodnih simpozijih, mdr. leta 1983 na kongresu Mednarodnega komiteja umetnostnih zgodovinarjev (CIHA) na Dunaju, pa tudi v Zagrebu, Gradcu, Firencah, Pragi, Luxembourgu, na Dunaju in drugod.

Leta 1988 je bil pritegnjen v mednarodni projekt The Dictionary of Art (McMillan, London) z gesli o nemških, avstrijskih, čeških in slovenskih slikarjih 15. in 16. stoletja, leta 1991 je sodeloval pri pripravi prve koroške deželne razstave Schatzhaus Kärntens v Šentpavlu/St. Paul. Med pomembnimi mednarodnimi projekti (razstave, simpoziji, zborniki), ki jih je organiziral v Ljubljani, sta Gotika v Sloveniji (1994–1995) in Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja (1998, oboje z Narodno galerijo), vodil pa je tudi bilateralni slovensko-bavarski umetnostnozgodovinski projekt v sodelovanju z univerzama v Regensburgu in Münchnu s tremi simpoziji v Ljubljani (2001, 2004, 2008) in dvema publikacijama.

Objavil je vrsto znanstvenih člankov in monografij, mdr. tudi v Avstriji, Italiji, Nemčiji in Veliki Britaniji. Poleg slovenske, avstrijske in hrvaške srednjeveške umetnosti je raziskoval tudi zgodnjo renesanso v Italiji, probleme cerkvene teritorialne organizacije pred jožefinskimi reformami in zgodovino slovenske umetnostne zgodovine.

Nagrade in priznanja[uredi | uredi kodo]

  • nagrada Izidorja Cankarja za življenjsko delo (2005)
  • zaslužni profesor Univerze v Ljubljani (2006)
  • častni član Akademije Raffaello v Urbinu (2007)
  • italijanska nacionalna nagrada Premio Frontino Montefeltro za knjigo Il Palazzo Ducale di Urbino, Urbino 2006 (2007)
  • Priznanje Izidorja Cankarja za organizacijo in izvedbo mednarodnega projekta Umetnost okrog 1400 (kot del ekipe) (2013)
  • izredni član SAZU (Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 2017)
  • redni član SAZU (2023)

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Knjige (izbor):

  • Tokovi glasbene kulture na Slovenskem : od začetkov do 19.stoletja. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1970.
  • Dominique Phinot. Opera Omnia, Volume 1 (edd. Janez Höfler, Roger Jacob), Middleton: Amer. Inst. Of Musicology 1972 (Corpus Mensurabilis Musicae, CMM 59/1).
  • Dominique Phinot. Opera Omnia, Volume 2 (edd. Janez Höfler, Armen Carapetyan), Middleton: Amer. Inst. Of Musicology 1974 (Corpus Mensurabilis Musicae, CMM 59/2).
  • Slovenska cerkvena pesem v 18. stoletju : tipološki prikaz njenega glasbenega stavka = Das slowenische Kirchenlied im 18. Jahrhundert, (Razprave, Razred za zgodovinske in družbene vede, IX/2). Ljubljani: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1975.
  • Glasbena umetnost pozne renesanse in baroka na Slovenskem. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1978.
  • Die gotische Malerei Villachs : Villacher Maler und Malerwerkstätten des 15. Jahrhunderts, (Neues aus Alt-Villach, Jahrbuch 18; 19). Villach: Museum der Stadt, 1981-1982.
  • Stensko slikarstvo na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv. Andreja iz Krašc. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete: Partizanska knjiga, 1985.
  • Die Tafelmalerei der Gotik in Kärnten : (1420-1500), (Aus Forschung und Kunst, Bd. 24). Klagenfurt: Geschichtsvereins für Kärnten, 1987.
  • Die Kunst Dalmatiens. Graz 1989.
  • Johannes Aquila, (Zbirka Panonika). Murska Sobota: Pomurska založba, 1992 (z Janezom Balažicem).
  • Gotika v Sloveniji. Ljubljana: Narodna galerija, 1995 (ed. Janez Höfler).
  • Gotika v Sloveniji, Nastajanje kulturnega prostora med Alpami, Panonijo in Jadranom : akti mednarodnega simpozija, Ljubljana, Narodna galerija, 20. - 22. oktober 1994 = Gotik in Slowenien, Vom Werden des Kulturraums zwischen Alpen, Pannonien und Adria : Vorträge des internationalen Symposiums, Ljubljana, Narodna galerija, 20. - 22. Oktober 1994 = Il gotico in Slovenia, La formazione dello spazio culturale tra le Alpi, la Pannonia e l'Adriatico : atti del convegno internazionale di studi, Ljubljana, Narodna galerija, 20/22 ottobre 1994. Ljubljana: Narodna galerija, 1995 (ed. Janez Höfler).
  • Srednjeveške freske v Sloveniji, Ljubljana 1996-1997 (Gorenjska, 1996; Primorska, 1997; Okolica Ljubljane z Notranjsko, Dolenjsko in Belo krajino, 2001; Vzhodna Slovenija, 2004).
  • Die Tafelmalerei der Dürerzeit in Kärntnen, Klagenfurt 1998.
  • Francesco Robba and Venetian sculpture of the eighteenth century : papers from an international symposium, Ljubljana, 16th * 18th October, 1998. Ljubljana: Rokus, 2000 (edd. Janez Höfler & al.).
  • Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem : Primorska: Oglejski patriarhat, Goriška nadškofija, Tržaška škofija. Nova Gorica: Goriški muzej, grad Kromberk, 2001.
  • Bayern und Slowenien in der Früh- und Spätgotik : Beziehungen, Anregungen, Parallelen. Regensburg: Schnell & Steiner, 2003 (edd. Janez Höfler, Jörg Traeger).
  • Der Palazzo Ducale in Urbino unter den Montefeltro (1376-1508) : neue Forschungen zur Bau- und Ausstattungsgeschichte. Regensburg: Schnell & Steiner, 2004.
  • Bayern und Slowenien im Zeitalter des Barock : Architektur, Skulptur, Malerei. Regensburg: Schnell & Steiner, 2006 (edd. Janez Höfler, Frank Büttner).
  • Il Palazzo Ducale di Urbino sotto i Montefeltro (1376-1508) : nuove ricerche sulla storia dell´edificio e delle sue decorazioni interne. Urbino: Accademia Raffaello, 2006 (2. izd. 2010).
  • Der Meister E. S. : ein Kapitel europäischer Kunst des 15. Jahrhunderts. Regensburg: Schnell + Steiner, cop. 2007
  • O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem : k razvoju cerkvene teritorialne organizacije slovenskih dežel v srednjem veku, Ljubljana: Viharnik, 2013.

Članki (izbor):

  • Maso di Bartolommeo in Dubrovnik (1455/1456) : zur Biographie des Florentiner Bronzegiessers. Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz, 28/3, 1984, pp. 389–394.
  • Zu den Apostelmartyrien vom Weltgerichtsaltar Stephan Lochners. Wallraf-Richartz-Jahrbuch, 48/49, 1987/88, pp. 65–76.
  • Maso di Bartolomeo und sein Kreis. Mitteilungen des Kunsthistorischen Institutes in Florenz, 32/3, 1988, pp. 537–546.
  • New Light on Andrea Sansovino' s Journey to Portugal, Burlington Magazine, 134/1069, 1992, pp. 234–238.
  • Ein verlorener Kupferstich Martin Schongauers. Zeitschrift für Kunstgeschichte, 59/3, 1996, pp. 395–402.
  • Florentine Masters in Early Renaissance Dubrovnik: Maso di Bartolomeo, Michelle di Giovanni, Michelozzo, and Salvi di Michele, Quatrocento Adriatico, Firenze 1996, pp. 81–102.
  • Signorelli und Schongauer. Zur Rezeption früher transalpiner Druckgraphik in Italien. Wiener Jahrbuch für Kunstgeschichte, 51, 1998, pp. 63–75.
  • Kiparska delavnica na Ptujski Gori: nekaj izhodišč za ponoven razmislek. Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 44, 2008, pp. 55–88.

Intervju

  • Čaka ga vojvodska palača v Urbinu : umetnostni zgodovinar prof. dr. Janez Höfler. Delo, 44/10, 14. jan. 2002, pp. 4–5.
  • Če ne veš, priznaj, da ne veš : pogovor s prof. dr. Janezom Höflerjem. Umetnostna kronika, 9, 2005, pp. 8–18.
  • Za regeneracijo možganov potrebujem spremembe : pogovor s prof. dr. Janezom Höflerjem. Ampak (Ljubl.), 8/12, dec. 2007, pp. 30–32.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Janez_Höfler&oldid=6129001«