James Barnes (general)
| James Barnes (general) | |
|---|---|
| 28. december 1801 - 12. februar 1869 (67 let) | |
James Barnes v 60. letih 19. stoletja |
|
| Kraj rojstva: | Boston, Massachusetts |
| Kraj smrti: | Springfield, Massachusetts |
| Narodnost: | ameriška |
| Alma mater: | Vojaška akademija ZDA |
| Pripadnost: | |
| Veja: | Zvezna vojska ZDA |
| Aktivna leta: | 1829 – 1836 1861 – 1866 |
| Čin: | Brevetni generalmajor |
| Oboroženi konflikt(i): |
Ameriška državljanska vojna |
James Barnes, ameriški general, * 28. december 1801, † 12. februar 1869.
Vsebina |
Življenjepis [uredi]
Rodil se je v Bostonu, kjer je končal Bonstonsko latinsko šolo (Boston Latin School) in leta 1829 je končal Vojaško akademijo ZDA; njegov sošolec na akademiji je bil tudi Robert E. Lee. Diplomiral je peti izmed 46 kadetov. Kot drugi poročnik je bil dodeljen 4. artilerijskemu polku, a je kmalu postal predavatelj taktike in francoščine na akademiji.[1]
31. julija 1836 je izstopil iz vojaške zasluge in postal železniški inženir[1]; leta 1839 je postal superintendent Western Railroad; slednji položaj je zasedal 22 let.
26. julija 1861 je bil aktiviran v vojaško službo in sicer je postal polkovnik Zvezne vojske ZDA ter poveljnik 18. massachusettskega polka. 10. julija 1862 je postal poveljnik 1. brigade 1. divizije 5. korpusa.[1] Za zasluge v vodenju brigade je bil 4. aprila 1863 povišan v brigadnega generala prostovoljcev ZDA (retroaktivno z 29. novembrom 1862).[2] 5. maja 1863 je prevzel poveljstvo 1. divizije istega korpusa[1], s katero se je udeležil bitke za Gettysburg, med katero je bil ranjen.
15. januarja 1866 je bil izvzet iz prostovoljne sestave[1], medtem ko je bil dva dni prej (13. januarja) predsednik ZDA Andrew Johnson Barnesa predlagal za povišanje v častnega brevetnega generalmajorja Prostovoljcev ZDA; 12. marca istega leta je Senat ZDA potrdil povišanje, pri čemer je bil podeljen retroaktivno z dnem 13. marcem 1865.[3]
Po vojni se je vrnil k železnici in postal član vladne komisije, ki je nadzorovala gradnjo Union Pacific Railroad.[1]
Viri in opombe [uredi]
Literatura [uredi]
- Eicher, John H., and David J. Eicher. Civil War High Commands. Stanford, CA: Stanford University Press, 2001. ISBN 0-8047-3641-3.
- Tagg, Larry. The Generals of Gettysburg. Campbell, CA: Savas Publishing, 1998. ISBN 1-882810-30-9.
- Warner, Ezra J. Generals in Blue: Lives of the Union Commanders. Baton Rouge: Louisiana State University Press, 1964. ISBN 0-8071-0822-7.