Jamal

Zemljevid z lego polotoka Jamal


Polotok Jamal (rusko полуостров Ямал, latinizirano: poluostrov Jamal) leži v Jamalo-Nenetskem avtonomnem okrogu na severozahodu Sibirije v Rusiji. Dolg je okrog 700 km in meji na Karsko morje, zaliv Bajdaratskaja na zahodu, in na Ob (zaliv) na vzhodu. Na severnem delu polotoka leži ožina Maligina in za njo otok Beli. Čez reko leži polotok Gidan. V jeziku prvotnih prebivalcev, Nenets, »Jamal« pomeni »Konec zemlje«.

Polotok Jamal poseljuje veliko ptic selivk. Poleti 2007 je bil na polotoku odkrit dobro ohranjen primerek 37.000 let starega mamutovega mladiča, »Ljube«.[1][2] Žival je bila samica in v času smrti stara okrog en mesec.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Večino polotoka prekriva permafrost. Veliko jezer je termokraškega izvora. Največji sta jezeri Neito in Jambuto na osrednjem delu polotoka. Na polotoku Jamal je bilo najdenih veliko polj ogljikovodikov, predvsem zemeljskega plina. Glavnina ogljikovodikov je na prepustnem Apto-Cenomanskem kompleksu.[3]

Reja severnih jelenov[uredi | uredi kodo]

Po antropologu Svenu Haakonsonu je polotok Jamal kraj, kjer je nomadska reja severnih jelenov najbolje ohranjena v Ruski federaciji.[4][5] Ljudstvi Nenec in Hanti redita okrog pol milijona domačih severnih jelenov.

Razvoj[uredi | uredi kodo]

Območje je večinoma nerazvito, vendar poteka delo na več infrastrukturnih projektih, med drugim na plinovodu in več mostovih.[6] Na Jamalu so največje ruske zaloge zemeljskega plina.[7] 572 km dolga železnica Obskaja–Bovanenkovo, dokončana leta 2011, je najsevernejša železnica na svetu.[8] Ruski plinski monopolist Gazprom je načrtoval razvoj Jurharovskega plinskega polja do 2011–2012. Na polotoku naj bi bilo po ocenah 53 bilijonov kubičnih metrov rezerv zemeljskega plina.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Ice Baby, National Geographic Magazine, Maj 2009, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. novembra 2017, pridobljeno 28. decembra 2014
  2. »Russia: Mammoth's Corpse Found«. The New York Times. 11. julij 2007. Pridobljeno 23. decembra 2017.
  3. Surikova, E S; Solmin, A E; Guseva, S M (30. oktober 2018). »Regional model of the geological structure of the Yamal and Gydan oil-and-gas areas«. IOP Conference Series: Earth and Environmental Science. 193 (1): 012067. Bibcode:2018E&ES..193a2067S. doi:10.1088/1755-1315/193/1/012067.
  4. Haakanson, Sven, Reindeer herders, Yamal Culture, Washington: Smithsonian National Museum of Natural History, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. maja 2008, pridobljeno 28. decembra 2014
  5. Haakanson, Sven David (2000). Ethnoarchaeology of the Yamal Nenets: Utilizing Emic and Etic Evidence in the Interpretation of Archaeological Residues. Ethnoarchaeology (PhD). Harvard University. str. 472 pages.
  6. 6,0 6,1 Harding, Luke (20. oktober 2009). »Yamal peninsula: The world's biggest gas reserves«. Theguardian.com. Pridobljeno 23. decembra 2017.
  7. »Yamal megaproject«. Gazprom.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. marca 2016. Pridobljeno 12. aprila 2016.
  8. »Obskaya–Bovanenkovo Railroad«. Railway Technology. Pridobljeno 12. aprila 2016.