Jakov Iljič Frenkel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jakov Iljič Frenkel
Yakov Frenkel.jpg

Jakov Iljič Frenkel (rusko Я́ков Ильи́ч Фре́нкель), ruski fizik, * 10. februar 1894 Rostov na Donu, Ruski imperij (sedaj Rostovska oblast, Rusija), † 23. januar 1952 Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Življenje[uredi | uredi kodo]

Frenkel se je rodil v judovski družini. Obiskoval je Univerzo v Sankt Peterburgu. V letu 1912 je končal svoje delo na področju zemeljskega magnetnega polja. S tem delom je pritegnil pozornost ruskega fizika Abrahama Fjodoroviča Joffa (1880 – 1960), s katerim sta pozneje sodelovala. Od leta 1912 do smrti je Frenkel delal na Fizikalno-tehniškem inštitutu (Joffejev inštitut).

Delo[uredi | uredi kodo]

V času raziskav kondenziranih snovi je vpeljal pojem vrzeli. Znan je po Frenkelovi napaki (Frenkelov defekt). Delal je tudi na področju plastičnih deformacij. Znan je po modelu Frenkel-Kontorove (tudi Tomlinsonov model) na področju dislokacij.

V letih 1930-1931 je pokazal, da nevtralni kvazidelec eksciton lahko nastane v kristalu pod vplivom svetlobe. Veliko je prispeval tudi v fiziki polprevodnikov in izolatorjev. Po njem se imenuje tudi Poole-Frenkelov pojav (imenovan tudi po irskem fiziku Horacu Hewittu Poolu (1886 – 1962)).