Jafo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Moderni Jafo

Jafo (hebrejsko יָפוֹ‎) je starodavno sredozemsko pristanišče, ki se nahaja tik ob Tel Avivu, v Izraelu. Neuradno je najstarejše pristanišče na svetu.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Arheološke najde iz druge polovice 20. stoletja so odkrile sledi zgradb in poti iz zgodnje bronaste dobe. Sledila so odkritja ostankov trdnjav in večjega obzidja iz pozne bronaste dobe. Najdeni so bili tudi preostanki zgradb iz obdobja Perzijcev, Helenov in Faraonov[2].

V letu 1099 so krščanske vojske iz obdobja križarskih vojn prevzele Jafo, ki je bilo zapuščeno s strani muslimanov, kateri so utrdili in obnovili pristanišče. Območje je kmalu zavzelo pomembno vlogo, saj je postalo osrednje obmorsko oskrbovalno središče Kraljestva Jeruzalem. Leta 1192 je območje zavzel Saladin, a so že leta 1223 kraj zavzeli francoski osvajalci. Jafo je takrat služil kot utrdba. Nadvlada osvajalcev iz križarskih vojn se je končala v letu 1268, z zasedbo s strani Sultana Mumlaka. Pristanišče so novi imperjalci uničili in porušili zgradbe. V izogib ponovnim zasedbam s strani križarjev, so naslednji muslimanski vladarji območje temeljito preverjali in ga zastražili. V 16. soletju je bilo območje zasedeno in priključeno osmanskemu cesarstvu. Za čas te vladavine je imel Jafo status naselja. Po nekaterih podatkih je bil Jafo pristanišče zadnjih 4.000 let. Leta 1799 je kraj oblegala Napoleonova vojska. Številni prebivalci so bili ubiti s strani vojakov. Sledila je kuga, ki je populacija drastično znižala.

Kot urbano središče je Jafo rasel od začetka 18. stoletja naprej, ko je oblast Ottomana v Konstantinoplu reagirala na številne vpade piratov in Beduinov. V Jafu je bila postavljena vojska, ki je stražila predvsem strateško pomembno pristanišče. Večja širitev je sledila proti začetku 19. stoletja. Število prebivalcev iz leta 1806, ko jih je Jafo štel 2.500, je zraslo na 17.000 v letu 1886.

Moderno obdobje[uredi | uredi kodo]

Od leta 1800 do 1870 je bil Jafo obkrožen z obzidjem in obrambnimi stolpi. Ko so se varnostne razmere izboljšale, je bil sklop slednjih podrt, s čimer je bila omogočena širitev kraja. Nasip na morju je ostal nedotaknjen do leta 1930, ko je bil pod britanskim poveljstvom obnovljen.[3] V zgodnjem 19. stoletju je Jafo pričel gospodarsko cveteti zaradi rastoče trgovine, predvsem z izvoznimi produkti svile in agrumov v Evropa.

Rast in razvoj kraja v kasnejših letih sta nazadovala zaradi hitro razvijajočega se Tel Aviva, ki se nahaja neposredno ob Jafu. Še danes pa živita v sicer večinsko judovski regiji, številčna arabska in krščanska skupnost.

Viri[uredi | uredi kodo]