Jadrolinija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Palača Jadran, sedež Jadrolinije na Reki.

Jadrolinija je hrvaško ladijsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Sedež podjetja je v palači Jadran na Reki. Podjetje se ukvarja z ladijskim in trajektnim prevozom ljudi in vozil s celine na otoke, med otoki in preko Jadranskega morja do Italije. Delovanje družbe je pod velikimi turistično-sezonskimi pritiski, saj so linije najbolj obremenjene junija, julija in avgusta (v zimskih mesecih je na nekaterih linijah skoraj polovico manj odhodov). V zadnjih letih Jadrolinija svojo floto plovil pospešeno prenavlja. Trenutno floto sestavlja 52 različnih plovil (večji in manjši trajekti, ladje, katamarani in hidrobus) s skupno kapaciteto 27190 potnikov in 3862 vozil. Leta 2008 so na svojih linijah prepeljali več kot 9.800.000 potnikov in 2.500.000 vozil.

Plovila[uredi | uredi kodo]

Seznam trajektov na priobalni in mednarodnih linijah[uredi | uredi kodo]

Trajekt Zadar
ime trajekta leto izdelave št.potnikov/avtomobilov
Liburnija 1965 671/93
Dubrovnik 1978 1300/300
Zadar 1993 1025/280
Marko Polo 1973 1000/270

Seznam trajektov na lokalnih linijah[uredi | uredi kodo]

Trajekt Bartol Kašić
Trajekt Petar Hektorović
Trajekt Lubenice
Trajekt Supetar
Trajekt Tin Ujević
ime trajekta leto izdelave št.potnikov/avtomobilov
Jadran 2010 1200/138
Biokovo 2009 1200/138
Bol 2005 600/197
Korčula 2007 700/170
Ilovik 2006 500/170
Juraj Dalmatinac 2007 1200/138
Hrvat 2007 1200/130
Marjan 2005 1200/130
Cres 2005 600/100
Sveti Krševan 2005 600/100
Petar Hektorović 1989 1080/120
Tin Ujević 2002 1000/200
Lubenice 1983 350/70
Brestova 1985 338/70
Prizna 1970 300/60
Porozina 1971 300/45
Sveti Juraj 1980 300/45
Šoltanka 1971 200/30
Vladimir Nazor 1985 450/70
Sis 1974 700/70
Laslovo 1997 150/36
Kijevo 1997 150/36
Ston 1997 150/36
Valun 1983 730/80
Bartol Kašić 1989 500/54
Jazine 1978 486/42
Hanibal Lucić 1993 360/35
Krčanka 1970 200/30
Lastovo 1969 500/60
Lošinjanka 1969 200/30
Mate Balota 1988 440/50
Pelješčanka 1971 209/30
Supetar 2004 600/100

Seznam katamaranov na hitrih linijah[uredi | uredi kodo]

Katamaran Dubravka
ime katamarana leto izdelave št.potnikov
Olea 1981 218
Silba 1990 310
Adriana 1992 356
Dubravka 1991 306
Judita 1990 306
Mediteran 1978 164
Karolina 1989 322
Novalja 1991 324

Seznam ladij na lokalnih linijah[uredi | uredi kodo]

Ladja Tijat
ime ladje leto izdelave št.potnikov
Tijat 1955 300
Ozalj 1955 300
Postira 1963 450
Premuda 1957 450

Linije[uredi | uredi kodo]

Lokalne trajektne linije[uredi | uredi kodo]

Trajekti na lokalnih linijah vsakodnevno povezujejo celino z otoki ter posamezne otoke tudi med seboj.

okrožje otok št. linije relacija
Reka CresLošinj 332 Valbiska - Merag
Reka Cres → Lošinj 334 Brestova - Porozina
Reka Pag 335 Prizna - Žigljen
Zadar Ugljan → Pašman 431 Zadar - Ošljak - Preko
Zadar Pašman → Ugljan 432 Biograd n/m - Tkon
Zadar Dugi otok 434 Zadar - Brbinj
Zadar Olib, Silba, Premuda, Ist, Lošinj → Cres 401 Zadar - Kosirača - Olib - Silba - Krijal - Mali Lošinj
Zadar , Rava, Mala Rava 435 Zadar - Bršanj - Rava - Mala Rava
Zadar Rivanj, Sestrunj, Zverinac, Molat, Ist 433 Zadar - Rivanj - Sestrunj - Zverinac - Molat - Kosirača
Šibenik Zlarin, Kaprije, Žirje 532 Šibenik - Zlarin - Kaprije - Žirje
Split Brač 631 Split - Supetar
Split Brač 638 Makarska - Sumartin
Split Šolta 636 Split - Rogač
Split Hvar 635 Split - Stari grad
Split Hvar 632 Drvenik - Sućuraj
Split Korčula 634 Orebić - Dominče
Split Korčula 641º Drvenik - Dominče
Split Lastovo, Korčula 604 Split - Vela Luka - Ubli
Split Mali in Veli Drvenik 606 Split - Trogir - Drvenik Mali - Drvenik Veli
Split Vis 602 Split - Vis
Split Pelješac 633 Ploče - Trpanj
Dubrovnik Šipan 831 Dubrovnik - Sugjuraj
Dubrovnik Mljet 8311 Praprotno - Sobra

Opomba:

  • º - linija 641 je sezonska, ki obratuje od sredine junija do sredine septembra.

Priobalna trajektna linija[uredi | uredi kodo]

Trajekt trenutno dvakrat tedensko povezuje tri največja dalmatinska mesta s Hvarom in Korčulo.

relacija
Reka - Split - Starigrad - Korčula - Dubrovnik

Mednarodne trajektne linije[uredi | uredi kodo]

Trajekti na mednarodnih linijah povezujejo hrvaško in italijansko obalo preko Jadranskega morja.

država št. linije relacija
Italija 51 Zadar - Ancona
Italija 53 Split - Ancona
Italija 54 (Korčula) - (Sobra) - Dubrovnik - Bari

Hitre katamaranske linije[uredi | uredi kodo]

Katamarani povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.

okrožje št. linije relacija
Reka 9141 Pulj → Unije → SusakMali LošinjIlovikSilbaZadar
Reka 9308 Reka → Cres → MartinšćicaUnije → Susak → Ilovik → Mali Lošinj
Reka 9309 Reka → RabNovalja
Zadar 9406 Zadar → Sali → Zaglav
Zadar 9403 Zadar → Molat → BrguljeZapuntel → Ist
Split 9602 Split → Hvar → Vis
Split 9603 Split → BolJelsa
Split 9603A Split → Milna → Hvar
Split 9604 Split → Hvar → Vela Luka → Ubli
Split 9605 Split → PostiraPučišćaPovlja

Ladijske linije[uredi | uredi kodo]

Ladje povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.

okrožje št. linije relacija
Reka 310 Mali Lošinj → Susak → Ilovik → Unije → Srakane Vele → Mali Lošinj
Zadar 405 Zadar → Mali IžVeli IžMala Rava → Rava
Zadar 405A Zadar → Sali → Zaglav
Šibenik 505, 505A Šibenik → Zlarin → Prvić lukaŠepurineVodice
Split 606 Split → Trogir → Seget Donji → Drvenik MaliDrvenik Veli
Dubrovnik 807 Dubrovnik → KoločepLopud → Sugjuraj → Luka Šipanska

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Korenine podjetja segajo sicer že v leto 1872, ko je majhen parnik Hrvat senjskega ladjarja začel povezovati Senj z Reko. Po uradni ustanovitvi leta 1947 so ladje Jadrolinije pričele sistematično povezovati otočne kraje s kraji na celini. Sprva so bile to potopljene ladje, ki so jih po drugi svetovni vojni dvignili z morskega dna in jih obnovili. Kasneje so se jim pridružile ladje, narejene v hrvaških ladjedelnicah. Po dograditvi Jadranske magistrale in povečanju motornega prometa je Jadrolinja v svojo floto pričela vključevati trajekte. Prvi trajekt se je imenoval Bodulka in je povezoval Crikvenico s Šilom na otoku Krku. Sprva so bila plovila večinoma lesena, nato v trajekte predelane desantne ladje Jugoslovanske vojne mornarice, sredi 70. let 20. stoletja so se jim pridružili rabljeni trajekti, kupljeni večinoma v Skandinaviji. Trajekte so sočasno pričele graditi tudi hrvaške ladjedelnice. Osemdeseta leta so v turističnih sezonah zaznamovale dolge čakalne vrste v trajektnih pristaniščih, saj je bila kapaciteta vozil večja od zmogljivosti ladjarja. V vojni na Hrvaškem je bilo precej plovil poškodovanih. Po njej so zastarelo in zdesetkano floto pričeli nadomeščati z nakupi rabljenih trajektov v Angliji in na Japonskem, odpirati pa so pričeli tudi katamaranske linije. V zadnjem desetletju pa pri obnovi flote sistematično sodeluje država in hrvaške ladjedelnice. Starost flote se je tako občutno zmanjšala, povečala pa se je kapaciteta mest za potnike in vozila.

Nekdanje trajektne linije[uredi | uredi kodo]

Trajektne linije so bile večinoma ukinjene ali spremenjene po dograditvi novih cest ali mostov ter zaradi nerentabilnosti.

relacija razlog ukinitve
Črišnjeva - Voz izgradnja Krškega mostu
Crikvenica - Šilo izgradnja Krškega mostu
Reka - Porozina izgradnja Krškega mostu in odprtje linije Valbiska - Merag
Rabac - Cres izgradnja pristanišč in cest do Brestove in Porozine
Pulj - Mali Lošinj nerentabilnost
Senj - Baška izgradnja Krškega mostu
Baška - Lopar premajhno pristanišče v Baški in odprtje linije Lopar - Valbiska
Jablanac - Stara Novalja izgradnja pristanišč in cest do Prizne in Žigljena
Karlobag - Pag odprtje linije Prizna - Žigljen in izgradnja ceste od Novalje do Paga
Pag - Metajna odprtje ceste od Novalje do Metajne
Miletići - Fortica odprtje Paškega mostu
Split - Vira odprtje nove ceste od Hvara do Starigrada
Drvenik - Trpanj prenovljena cesta med Drvenikom in Pločami
Sobra - Okuklje - Dubrovnik odprto novo pristanišče Praprotno in cesta do zaliva Okuklje
Vis - Komiža zgrajena nova hitrejša cestna povezava med krajema
Dubrovnik - (Bar) - Igoumenitsa nerentabilnost

Povezave[uredi | uredi kodo]