Palača Jadran, sedež Jadrolinije
Jadrolinija je hrvaško ladijsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Sedež podjetja je v palači Jadran na Reki. Podjetje se ukvarja z ladijskim in trajektnim prevozom ljudi in vozil s celine na otoke, med otoki in preko Jadranskega morja do Italije. Delovanje družbe je pod velikimi turistično-sezonskimi pritiski, saj so linije najbolj obremenjene junija, julija in avgusta (v zimskih mesecih je na nekaterih linijah skoraj polovico manj odhodov). V zadnjih letih Jadrolinija svojo floto plovil pospešeno prenavlja. Trenutno floto sestavlja 52 različnih plovil (večji in manjši trajekti, ladje, katamarani in hidrobus) s skupno kapaciteto 27190 potnikov in 3862 vozil. Leta 2008 so na svojih linijah prepeljali več kot 9.800.000 potnikov in 2.500.000 vozil.
Seznam trajektov na priobalni in mednarodnih linijah [uredi]
Seznam trajektov na lokalnih linijah [uredi]
Seznam katamaranov na hitrih linijah [uredi]
| ime katamarana |
leto izdelave |
št.potnikov |
| Olea |
1981 |
218 |
| Silba |
1990 |
310 |
| Adriana |
1992 |
356 |
| Dubravka |
1991 |
306 |
| Judita |
1990 |
306 |
| Mediteran |
1978 |
164 |
| Karolina |
1989 |
322 |
| Novalja |
1991 |
324 |
Seznam ladij na lokalnih linijah [uredi]
| ime ladje |
leto izdelave |
št.potnikov |
| Tijat |
1955 |
300 |
| Ozalj |
1955 |
300 |
| Postira |
1963 |
450 |
| Premuda |
1957 |
450 |
Lokalne trajektne linije [uredi]
Trajekti na lokalnih linijah vsakodnevno povezujejo celino z otoki ter posamezne otoke tudi med seboj.
| okrožje |
otok |
št. linije |
relacija |
| Reka |
Cres → Lošinj |
332 |
Valbiska - Merag |
| Reka |
Cres → Lošinj |
334 |
Brestova - Porozina |
| Reka |
Pag |
335 |
Prizna - Žigljen |
| Zadar |
Ugljan → Pašman |
431 |
Zadar - Ošljak - Preko |
| Zadar |
Pašman → Ugljan |
432 |
Biograd n/m - Tkon |
| Zadar |
Dugi otok |
434 |
Zadar - Brbinj |
| Zadar |
Olib, Silba, Premuda, Ist, Lošinj → Cres |
401 |
Zadar - Kosirača - Olib - Silba - Krijal - Mali Lošinj |
| Zadar |
Iž, Rava, Mala Rava |
435 |
Zadar - Bršanj - Rava - Mala Rava |
| Zadar |
Rivanj, Sestrunj, Zverinac, Molat, Ist |
433 |
Zadar - Rivanj - Sestrunj - Zverinac - Molat - Kosirača |
| Šibenik |
Zlarin, Kaprije, Žirje |
532 |
Šibenik - Zlarin - Kaprije - Žirje |
| Split |
Brač |
631 |
Split - Supetar |
| Split |
Brač |
638 |
Makarska - Sumartin |
| Split |
Šolta |
636 |
Split - Rogač |
| Split |
Hvar |
635 |
Split - Stari grad |
| Split |
Hvar |
632 |
Drvenik - Sućuraj |
| Split |
Korčula |
634 |
Orebić - Dominče |
| Split |
Korčula |
641º |
Drvenik - Dominče |
| Split |
Lastovo, Korčula |
604 |
Split - Vela Luka - Ubli |
| Split |
Mali in Veli Drvenik |
606 |
Split - Trogir - Drvenik Mali - Drvenik Veli |
| Split |
Vis |
602 |
Split - Vis |
| Split |
Pelješac |
633 |
Ploče - Trpanj |
| Dubrovnik |
Šipan |
831 |
Dubrovnik - Sugjuraj |
| Dubrovnik |
Mljet |
8311 |
Praprotno - Sobra |
Opomba:
- º - linija 641 je sezonska, ki obratuje od sredine junija do sredine septembra.
Priobalna trajektna linija [uredi]
Trajekt trenutno dvakrat tedensko povezuje tri največja dalmatinska mesta s Hvarom in Korčulo.
| relacija |
| Reka - Split - Starigrad - Korčula - Dubrovnik |
Mednarodne trajektne linije [uredi]
Trajekti na mednarodnih linijah povezujejo hrvaško in italijansko obalo preko Jadranskega morja.
Hitre katamaranske linije [uredi]
Katamarani povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.
Ladijske linije [uredi]
Ladje povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.
Zgodovina [uredi]
Korenine podjetja segajo sicer že v leto 1872, ko je majhen parnik Hrvat senjskega ladjarja začel povezovati Senj z Reko. Po uradni ustanovitvi leta 1947 so ladje Jadrolinije pričele sistematično povezovati otočne kraje s kraji na celini. Sprva so bile to potopljene ladje, ki so jih po drugi svetovni vojni dvignili z morskega dna in jih obnovili. Kasneje so se jim pridružile ladje, narejene v hrvaških ladjedelnicah. Po dograditvi Jadranske magistrale in povečanju motornega prometa je Jadrolinja v svojo floto pričela vključevati trajekte. Sprva so bili leseni, nato v trajekte predelane desantne ladje Jugoslovanske vojne mornarice, sredi 70. let 20. stoletja so se jim pridružili rabljeni trajekti, kupljeni večinoma v Skandinaviji. Trajekte so sočasno pričele graditi tudi hrvaške ladjedelnice. Osemdeseta leta so v turističnih sezonah zaznamovale dolge čakalne vrste v trajektnih pristaniščih, saj je bila kapaciteta vozil večja od zmogljivosti ladjarja. V vojni na Hrvaškem je bilo precej plovil poškodovanih. Po njej so zastarelo in zdesetkano floto pričeli nadomeščati z nakupi rabljenih trajektov v Angliji in na Japonskem, odpirati pa so pričeli tudi katamaranske linije. V zadnjem desetletju pa pri obnovi flote sistematično sodeluje država in hrvaške ladjedelnice. Starost flote se je tako občutno zmanjšala, povečala pa se je kapaciteta mest za potnike in vozila.
Nekdanje trajektne linije [uredi]
Trajektne linije so bile večinoma ukinjene ali spremenjene po dograditvi novih cest ali mostov ter zaradi nerentabilnosti.
| relacija |
razlog ukinitve |
| Črišnjeva - Voz |
izgradnja Krškega mostu |
| Crikvenica - Šilo |
izgradnja Krškega mostu |
| Reka - Porozina |
izgradnja Krškega mostu in odprtje linije Valbiska - Merag |
| Rabac - Cres |
izgradnja pristanišč in cest do Brestove in Porozine |
| Pulj - Mali Lošinj |
nerentabilnost |
| Senj - Baška |
izgradnja Krškega mostu |
| Baška - Lopar |
premajhno pristanišče v Baški in odprtje linije Lopar - Valbiska |
| Jablanac - Stara Novalja |
izgradnja pristanišč in cest do Prizne in Žigljena |
| Karlobag - Pag |
odprtje linije Prizna - Žigljen in izgradnja ceste od Novalje do Paga |
| Pag - Metajna |
odprtje ceste od Novalje do Metajne |
| Miletići - Fortica |
odprtje Paškega mostu |
| Split - Vira |
odprtje nove ceste od Hvara do Starigrada |
| Drvenik - Trpanj |
prenovljena cesta med Drvenikom in Pločami |
| Sobra - Okuklje - Dubrovnik |
odprto novo pristanišče Praprotno in cesta do zaliva Okuklje |
| Dubrovnik - (Bar) - Igoumenitsa |
nerentabilnost |
Povezave [uredi]