Jacobus Henricus van 't Hoff

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Jacobus Henricus van 't Hoff
Vant Hoff.jpg  *
Rojstvo (1852-08-30)30. avgust 1852
Rotterdam, Nizozemska  *
Smrt 1. marec 1911 (1911-03-01) (58 let)
Steglitz pri Berlinu, Nemško cesarstvo  *
Bivališče Nizozemska
Nemško cesarstvo
Narodnost Zastava Nizozemske Nizozemska
Področja fizikalna kemija
organska kemija
Ustanove Veterinarski kolegij v Utrechtu
Univerza v Amsterdamu
Univerza v Berlinu
Alma mater Tehnična univerza Delft
Univerza v Leidnu
Univerza v Bonnu
Univeza v Parizu
Univerza v Utrechtu
Mentor doktorske
disertacije
Eduard Mulder
Doktorski študenti Ernst Cohen
Drugi znani študenti Frederick G. Donnan
Poznan po kemijska kinetika, stereokemija
Pomembne nagrade Davyjeva medalja (1893)
Nobelova nagrada za kemijo (1901)


Jacobus Henricus van 't Hoff, nizozemski kemik, * 30. avgust 1852, Rotterdam, Nizozemska, † 1. marec 1911, Berlin-Steglitz, Nemčija.

Leta 1901 je prejel prvo Nobelovo nagrado za kemijo za odkritje zakonov kemične dinamike in osmotskega tlaka v raztopinah.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Van 't Hoff se je že v zgodnji mladosti zanimal za znanost. Od leta 1869 je študiral na politehničnem inštitutu v Delftu tehniko, od leta 1871 matematiko na Univerzi v Leidnu, od leta 1872 kemijo pri Friedrichu Kekuléju v Bonnu in od 1873 nadaljeval študij kemije pri Charlesu Wurtzu v Parizu. Doktoriral je na Univerzi v Utrehtu, kjer je leta 1874 postal asistent na veterini. Leta 1877 se je začel ukvarjati s kemijo na Univerzi v Amsterdamu, kjer je postal leta 1878 profesor. Od leta 1869 do smrti je delal na Univerzi v Berlinu.

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Že pred podelitvijo doktorskega naziva je objavil prvo od pomebnih del o organski kemiji. Razložil je fenomen optične aktivnosti s predpostavko, da so povezave med atomom ogljika in njegovimi štirimi sosedi urejene tako, da je ogljikov atom v sredini, sosedi pa v vogalih tetraedra. Štiri povezave morajo biti različne. Take povezave omogočajo, da nastopa molekula kot dva enantiomera, torej v dveh zrcalnih oblikah. Enako idejo za razjasnitev optične aktivnosti je neodvisno od njega dobil tudi francoski kemik Joseph LeBel.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]