Iztok Geister

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Iztok Geister - Plamen)
Iztok Geister
Portret
Rojstvo20. avgust 1945({{padleft:1945|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:20|2|0}}) (78 let) ali 1945[1][1]
Laško
Državljanstvo SFRJ
 Slovenija
Poklicornitolog, pisatelj, pravoznanec, pesnik, esejist

Iztok Geister s psevdonimom Plamen, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, pravnik in ornitolog, * 20. avgust 1945, Laško.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Iztok Geister se je rodil leta 1945 v Laškem. V dijaških letih je v Kranju skupaj z Markom Pogačnikom in Marjanom Cigličem pripravil šolsko glasilo Plamenica. Objavljene pesmi in risbe so sprožile hudo reakcijo takratnih lokalnih oblasti v Kranju. Iz sodelovanja treh prijateljev se je leta 1966 razvila konceptualistična skupina OHO (1965–1971). Po omenjenem glasilu si je nadel nadimek Plamen, s katerim je objavljal svojo avantgardno poezijo. S to je poleg Šalamuna postal eden najvidnejših predstavnikov slovenske neoavantgarde 70. let 20. stoletja. Študiral je na Pravni fakulteti v Ljubljani.

V 70. letih 20. stoletja je pisal konkretno poezijo, nato naravoslovno in predvsem ornitološko esejistiko, in spet poezijo, literarne eseje, radijske igre in prozo. Doslej je objavil zajetno zbirko knjig (cca. 50), ki so odprle v slovenski besedni umetnosti novo jezikovno in žanrsko poglavje nekje med esejistiko, prozo in naravoslovjem, tako da njegovo delo pripada vrhu slovenske književnosti.

Je eden od treh ustanoviteljev (še Dare Šere in Dare Magajna) Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer je bil od leta 1980-1999 urednik revije Acrocephalus. Leta 1969 je prejel Zlato ptico za poezijo, leta 2001 Rožančevo nagrado za esej, leta 2004 nagrado Prešernovega sklada za prozo in 2020 Zlatnik poezije.

Bil je tudi en od pobudnikov in nato ustanoviteljev Slovenskega odonatološkega društva, v katerega so od ustanovitve (leta 1992) dalje združeni slovenski raziskovalci in ljubitelji kačjih pastirjev.[2] V letih 1992–1995 je bil njegov predsednik.[3] Pripravil je tudi seznam slovenskih imen kačjih pastirjev,[4] ki so od takrat pri nas v veljavi.[3]

Dela[uredi | uredi kodo]

Poezija[uredi | uredi kodo]

  • OHO (samozaložba,1966, ponatis 2018)
  • Pegam in Lambergar (samozaložba, 1968)
  • Ikebana (Obzorja, 1969)
  • Žalostna majna (DZS, 1969) nagrada Zlata ptica
  • Pesmi (MK, 1972)
  • Parjenje čevljev (Obzorja, 1977)
  • Večni krog  (Zaklad, 1995)
  • Plavje in usedline (Nova revija, 1996)
  • Ptičja strašila (samozaložba, 1996)
  • Besede ženskega pomena (ZFK, 2002)
  • Hvalnica ruju (ZFK, 2004)
  • Lepolistje (ZFK, 2007)
  • Potonikini vrtovi (ZFK, 2022)

Zborne objave poezije[uredi | uredi kodo]

  • Polnočne metamorfoze (EVA, samozaložba, 1966)
  • Ranunculus L., zlatica (Katalog 2, Obzorja, 1969)
  • Ilustracije posvečene m.l. (PericarežeracireP, Obzorja, 1969)
  • Sedem sprehodov z žensko s čopičem v laseh (Lirikon 21,Poetikon,2007)
  • Sedem krvoločnih mačk (Vilenica 23, 2008)

Prevod poezije[uredi | uredi kodo]

  • Haiku (DZS, 1973)

Proza[uredi | uredi kodo]

  • Pospala poželenja (ZFK, 2002) nagrada Prešernovega sklada
  • Mojster zloženih peruti (MK, 2003)
  • Stol za enega (CZ, 2006)
  • Zverinice Nadiških dolin (Topolovo, 2009)
  • Risarica (ZFK, 2012)
  • Newyorški dnevnik (ZFK, 2013)
  • Drhtenja (2022)

Radijske igre[uredi | uredi kodo]

  • Hudičeva mati (Radio Trst, 1989)
  • Listna ljubica (Radio Ljubljana, 1990)
  • Razodetje fige (Radio Ljubljana, 1990)

Esejistika[uredi | uredi kodo]

  • Zgodbe iz grmovja (Kmečki glas, 1988)
  • Prelestne prikazni (samozaložba, 1990)
  • Gozd skušnjav (samozaložba, 1990)
  • Zagovori narave (samozaložba 1994)
  • Levitve (MK, 2001) Rožančeva nagrada
  • Ko ogenj spi in je voda zvezana (ZFK, 2002)
  • Popotovanje od Pirana do Ankarana (ZFK, 2006)
  • Dopuščanje narave (MK, 2006)
  • O zaupanju v naravo (ZFK, 2022)
  • Tako imenovane stvari (ZFK, 2022)

Poljudna znanost

  • Ptice okoli našega doma (Kmečki glas, 1977)
  • Slovenske ptice (MK, 1981)
  • Nenavadni izleti (CZ, 1988)
  • Ljubljansko barje (Tehniška založba, 1994)
  • Ornitološki atlas Slovenije (DZS, 1995)
  • Naravna znamenitost Bobovek (ZVNKD Kranj, 1995)
  • Nakelska Sava (MOP, 1998)
  • Ali ptice res izginjajo? (Tehniška založba, 1998)
  • Izbrana življenjska okolja rastlin in živali v Sloveniji (Modrijan, 1999)
  • Sečoveljske soline (Kmečki glas, 2004)
  • Doživetja krasa (ZFK, 2005)
  • Naravni zakladi Brda pri Kranju (JGZ Protokolarne storitve RS, 2006)
  • Razodetja ptičjih imen (ZFK, 2008)
  • Naravoslovni sprehodi na Brdu pri Kranju (ZFK 2009)
  • Narava, kot jo vidi narava (ZFK 2010)
  • Doživeti Škocjanski zatok (ZFK & DOPPS, 2016)

Otroška slikanica[uredi | uredi kodo]

  • Gobe v knjigi (edicija OHO, 1966)
  • Steklenica bi rada pila (samozaložba, 2013)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Stub icon

Ta članek o književniku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

  1. ↑ 1,0 1,1 Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
  2. ↑ Erbida, Nina; Vinko, Damjan (2017). »Slovensko odonatološko društvo z vami že 25 let«. TRDOŽIV: Bilten slovenskih terenskih biologov in ljubiteljev narave. Št. VI(2). str. 30–31.
  3. ↑ 3,0 3,1 Vinko, Damjan; Erbida, Nina (2018). »Četrt stoletja Slovenskega odonatološkega društva«. Proteus. Št. 80(10). str. 468–475, 478–479.
  4. ↑ Geister, Iztok (1999). »Seznam slovenskih imen kačjih pastirjev (Odonata)«. Exuviae. Št. 5/1. str. 1–5.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Iztok_Geister&oldid=6117671«