Izrek o simetrali kota
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izrèk o simetráli kóta v geometriji povezuje dolžine nasprotnih stranic kotov z dolžinami drugih dveh stranic trikotnika: kotna simetrala trikotnika deli njegovo nasprotno stranico na dela, ki sta sorazmerna z drugima dvema stranicama.
V trikotniku ABC naj simetrala notranjega kota A seka stranico a (BC) v točki D. Po izreku je razmerje dolžin daljic BD in DC enako razmerju dolžin stranic c (AB) in b (AC):
Izrek velja tudi za simetrale zunanjih kotov.
[uredi] Posplošitev
V splošnem velja tudi, da če je D poljubna točka na stranici a (BC), potem:
Če je AD simetrala kota BAC, je:
kar da prejšnjo neposplošeno obliko izreka.
Splošna oblika izreka velja tudi, če točka D leži kjerkoli na nosilki stranice a (BC) tudi zunaj trikotnika, kjer moramo upoštevati edino pravilno smer daljic (vektorji) in kotov.
[uredi] Harmonična četverka točk
Simetrala notranjega kota s točko D in simetrala zunanjega kota s točko E razdeli stranico BC (a) tako, da tvorijo harmonično četverko točk, in velja:
Množica vseh točk, za katere je razmerje njihovih razdalj od dveh stalnih točk - v tem primeru krajišč stranice a (B in C) - konstantno (enako λ):
je Apolonijev krog. Izjemen je primer za λ = 1, ko točke ležijo na simetrali daljice BC, in je točka D razpolovišče BC, ustrezna točka E pa ne obstaja. Razmerje razdalj označujejo s k ali pa npr. z obratno vrednostjo λ, 1 / μ.







