Izolirana točka

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Izolirana točka je v izhodišču koordinatnega sistema.

Izolirana točka (tudi hermitska točka) je točka, ki ne leži na krivulji, zadošča pa enačbi krivulje.

V splošnem dobimo izolirano točko pri raziskavah algebrskih krivulj (ki niso algebrsko zaprte nad obsegom in so definirane kot ničelna množica polinomov dveh spremenljivk.

Primer: Krivulja

f(x,y)=y^2+x^2-x^3=0\;

ima izolirano točko v izhodišču \mathbb{R}^2, ker je enačba enaka kot

y^2 = x^2 (x-1).

kjer je vrednost izraza  x^2 (x-1) nenegativna za  x \ge 1 in za  x = 0 . Tako enačba nad realnimi števili nima rešitve za  x<1 Nad realnimi števili nima enačba rešitve za  x<1 (razen v točki  (0,0) .

V nasprotju s tem pa nad obsegom kompleksnih števil ni izolirane točke, ker kvadratni koren iz negativnih realnih števil obstoja.

Izolirana točka je singularna točka krivulje, ker postaneta enaka nič oba parcialna odvoda funkcije \text { }\partial f\over \partial x in  \text { }\partial f\over \partial y.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]