Izokrat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Izokrat
Parc de Versailles, Rond-Point des Philosophes, Isocrate, Pierre Granier MR1870 05.jpg
kip Izokrata
Rojstvo 436 pr. n. št.
Atene
Smrt 338 pr. n. št.
Atene
Državljanstvo Atene (država)
Poklic avtor

Izokrat ali Isokrates (grško Ἰσοκράτης), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št.

Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.

Izokrat je osnovno izobrazbo dobil pri Gorgiji iz Leontine saj je izhajal iz bogate in ugledne družine. Po peloponeški vojni je družina obubožala, zaradi česar se je bil Izokrat prisiljen začeti preživljati sam. Začel je kot pisec govorov, kasneje pa je sam ustanovil govorniško šolo, v kateri je poučeval umetnost govorništva. Filozofsko sodi med pripadnike sofistične šole.

Izokrat je bil nasprotnik radikalne demokracije in atenske pomorske prevlade. Makedonskemu kralju Filipu II. Makedonskemu je predlagal osvojitev Male Azije, zavzemal pa se je tudi za združitev Makedonije in Grčije.

Od njegovih del se je ohranilo 21 govorov, med katerimi je verjetno najbolj znan panegirik. Ohranilo se je tudi devet deloma originalnih pisem.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Bryant, Donald C., ed. Ancient Greek and Roman Rhetoricians: A Biographical Dictionary. Columbia, MO 1969.
  • Euken, Ch. Isokrates (Berlin/New york) 1983.
  • Haskins, Ekaterina V. Logos and Power in Isocrates and Aristotle. UredilThomas W. Benson. University of South Carolina Press, 2004.
  • Isocrates. Volumes I and II, prevedel George Norlin. Volume III, prevedel Larue van Hook. Loeb Classical Library, London, 1928, 1929, 1945.
  • Isocrates. The Rhetorical Tradition. Druga izdaja. Uredila Patricia Bizzell in Bruce Herzberg. Bedford/St. Martin's, Boston, 2001.
  • Isocrates II, prevedel Terry Papillon. University of Texas Press-Austin, 2004.
  • Livingstone, Niall. A Commentary on Isocrates' Busiris. (Brill) 2001.
  • Poulakos, T. Speaking for the Polis: Isocrates' Rhetorical Education (South Carolina) 1997.
  • Too, Y.L. The Rhetoric of Identity in Isocrates (Cambridge) 1995.
  • Usener, S. Isokrates, Platon und ihre Publikum (Tübingen) 1994.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]