Ivan Jožef Tomažič
 |
|
| Veroizpoved: | rimskokatoliška |
| Škofovska služba | |
| Sedež: | Maribor |
| Naslov: | lavantinski škof |
| Obdobje službovanja: | 1933 - 1949 |
| Predhodnik: | Andrej Karlin |
| Naslednik: | Maksimilijan Držečnik |
| Verska kariera | |
| Duhovniško posvečenje: | 5. december 1898 |
| Prejšnja služba: | pomožni škof Lavantinske škofije od 8. junija 1928 |
| Naslednja služba: | škof Lavantinske škofije od 27. junija 1933 |
| Osebni podatki | |
| Datum rojstva: | 1. avgust 1876 |
| Kraj rojstva: | Sv. Miklavž pri Ormožu |
| Datum smrti: | 26. februar 1949 |
| Kraj smrti: | Maribor |
Ivan Jožef Tomažič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, škof in teolog, * 1. avgust 1876, Ormož, † 26. februar 1949, Maribor.
Vsebina |
Življenjepis[uredi]
Po gimnaziji v Ljubljani je obiskoval bogoslovje v Mariboru in 5. decembra 1898 prejel duhovniško posvečenje. Kot kaplan je od 1. avgusta 1899 do 20. maja 1901 služboval v Svetem Juriju ob Ščavnici v Celju pa od 21. maja 1901 do ,15. septembra 1903, nakar je odšel na študij v Innsbruck, kjer je 4. aprila 1906 doktoriral iz teologije. Od 1. septembra 1905 je bil škofijski tajnik v Mariboru; to je ostal do 14. oktobra 1915, ko je bil umeščen za kanonika lavantinskega stolnega kapitlja. 4. decembra 1908 je bil imenovan za duhovnega svetnika, 4. oktobra 1916 pa za konzistorialnega svetnika. 22. februarja 1921 je postal stolni dekan, 24. avgusta 1925 pa je bil imenovan za papeškega hišnega prelata. V reviji Voditelj v bogoslovnih vedah je v več delih objavil pravno–zgodovinsko razpravo "Veto" ali "exclusiva" pri volitvi papeža (1909–1910). 1920–22 je predaval cerkveno zgodovino in patristiko na mariborskem bogoslovju.
8. junija 1928 je bil postavljen za pomožnega škofa Lavanta in naslovnega škofa Bargale; škofovsko posvečenje je prejel 1. avgusta istega leta. 1. oktobra 1928 je postal tudi generalni vikar, 30. oktobra 1930 pa stolni prošt. Po smrti škofa dr. Andreja Karlina je prevzel naloge kapiteljskega vikarja, dokler ga ni 27. junija 1933 papež Pij XI. z apostolskim pismom imenoval v rednega lavantinskega škofa. 15. avgusta 1933 je bil v Mariboru ustoličen kot novi lavantinski škof.
Razvijal je Katoliško akcijo, Marijine kongregacije, Slomškovo Bratovščino sv. Cirila in Metoda, mladce, Dijaško zvezo, fantovske odseke, dekliške krožke ter druga verska in prosvetna združenja. V Mariboru je vodil 1934 škofijski evharistični shod in 1936 Slomškove dneve. Pod njegovim vodstvom je bilo sezidano novo bogoslovno semenišče in Visoka teološka šola.
Med drugo svetovno vojno je odločno protestiral zoper okupatorjeve ukrepe proti narodno zavedni duhovščini in vernemu slovenskemu ljudstvu.
Leta 1948 je prejel visoko papeško priznanje Prisednik prestola Njegove svetosti.
Viri[uredi]
Škof Ivan Jožef Tomažič, 1876-1949, ob 120-letnici rojstva, ur. Stanko Janežič. Maribor, 1996.
Glej tudi[uredi]
- seznam slovenskih rimskokatoliških duhovnikov
- seznam slovenskih rimskokatoliških škofov
- seznam rimskokatoliških škofov Lavanta
- seznam slovenskih teologov
Zunanje povezave[uredi]
- Ivan Jožef Tomažič. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
 |
Ta biografski članek o verski osebnosti je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
