Ivan Ivanovič Agajnc

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ivan Ivanovič Agajnc
Rojstvo28. avgust 1911({{padleft:1911|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[1]
Gandža[1]
Smrt12. maj 1968({{padleft:1968|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1] (56 let)
Moskva[1]
Državljanstvo Sovjetska zveza
Poklicčastnik, obveščevalni častnik

Ivan Ivanovič Agajnc (rusko Иван Иванович Агаянц), sovjetski vohun/obveščevalec armenskega rodu, * 28. avgust 1911, † 12. maj 1968.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Rodil se je duhovniku Hovhanesu Agajncu (Armenska apostolska cerkev) v armenskem mestu Elizavetpol. Oba njegova starejša brata sta vstopila v tajno policijo, kamor jima je sledil tudi Ivan. Leta 1930 se je preselil v Moskvo, kjer je pričel delati v ekonomskem oddelku OGPU. Čez šest let (1936), v času Stalinovih čist, je bil premeščen v zunanjo obveščevalno službo zaradi dejstva da je govoril več tujih jezikov (turško, perzijsko, francosko, špansko, italijansko in angleško)[2].

Naslednje leto je bil poslan v Pariz, sprva pod krinko trgovinskega predstavnika, nato pa kot član konzularnega oddelka na sovjetskem veleposlaništvu. V Moskvo se je vrnil leta 1940 in avgusta naslednjega leta je bil poslan v Teheran kot rezident. Tam naj bi pomagal preprečiti nemški načrt napada na teheransko konferenco. Še istega leta se je vrnil v Moskvo[3].

Med letoma 1947 in 1949 je bil ponovno v Parizu; tokrat se je predstavljal kot Avalov. V tem času naj bi rektrutiral številne vohune za Sovjetsko zvezo, a se je bil zaradi tuberkuloze prisiljen vrniti domov.

Ob vrnitvi je postal vodja zahodnoevropskega oddelka KGB; v tem funkciji je med drugim pomagal ponarejati spomine sovjetskih nasprotnikov (z namenom deskreditacije) ter producirati dramo Namestnik. Potem je postal prvi vodja oddelka D (deinformacija) v 1. glavnem direktoratu KGB[4].

Leta 1965 je bil povišan v generalmajorja KGB[5].

Leta 1967 je postal namestnik vodje celotnega direktorata, a je že kmalu umrl (12. maja 1968). Pokopan je na moskovskem pokopališču Novodeviči.

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Armenska sovjetska enciklopedijaՀայկական հանրագիտարան հրատարակչություն, 1974.
  2. Whoiswho.ru
  3. SVR.gov.ru
  4. »Persons.am«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. aprila 2016. Pridobljeno 6. septembra 2010.
  5. Hayazg.info

Glej tudi[uredi | uredi kodo]