Interkolumnij
Interkolumnij v arhitekturi razmik med stebri v nizu, merjeno na dnu trupa stebra od osi do osi.[1]
V klasični, renesančni in baročni arhitekturi je bil interkolumnij določen z definicijo, ki jo je v 1. stoletju pr. n. št. določil rimski arhitekt Vitruvij.[2] On je zapisal standardne interkolumnije za tri klasične grške rede, izražene s širino premera stebra,[1] dvojne dolžine Vitruvijevega modula in opozoril, da razmik med stebri enak ali večji od treh premerov pripelje do lomljenja kamnitega arhitrava.[3]
Standardni interkolumniji[uredi | uredi kodo]
Standardni interkolumniji so naslednji:[4]
- Piknostil - en in pol premer
- Sistil - dva premera
- Eustil - dva in tričetrt premera; po Vitruviju najboljši proporc[5]
- Dijastil - trije premeri
- Areostil - štiri ali več premerov, kar zahteva lesen namesto kamnit arhitrav.
- Areosistil - izmenično areostil in sistil.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 »Intercolumniation«. The Columbia Encyclopedia, sixth edition. Columbia University Press. Pridobljeno 3. junija 2007.
- ↑ »Intercolumniation«. Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. Pridobljeno 3. junija 2007.
- ↑ Vitruvius, De architectura iii.3.4
- ↑ »Intercolumniation«. Webster's Dictionary, 1913. Pridobljeno 3. junija 2007.
- ↑ Vitruvius, De architectura, iii.3.6.