Integralska transformacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Integrálska transformácija je v matematiki vsaka transformacija T oblike:

Vhod te transformacije je funkcija f (x), imenovana original, izhod pa nova funkcija Tf(y), imenovana slika. Integralska transformacija je posebna vrsta matematičnega operatorja.

Obstaja veliko uporabnih integralskih transformcij. Vsaka je določena z izbiro funkcije K(x, y) dveh spremenljivk x in y, jedrno funkcijo oziroma jedrom transformacije.

Nekatera jedra imajo ustrezna inverzna jedra , ki, grobo rečeno, dajajo inverzno transformacijo:

Simetrično jedro se pri permutaciji spremenljivk ne spremeni.