Integralska transformacija
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Integrálska transformácija je v matematiki vsaka transformacija T oblike:
Vhod te transformacije je funkcija f (x), imenovana original, izhod pa nova funkcija Tf(y), imenovana slika. Integralska transformacija je posebna vrsta matematičnega operatorja.
Obstaja veliko uporabnih integralskih transformcij. Vsaka je določena z izbiro funkcije K(x, y) dveh spremenljivk x in y, jedrno funkcijo oziroma jedrom transformacije.
Nekatera jedra imajo ustrezna inverzna jedra
, ki, grobo rečeno, dajajo inverzno transformacijo:
Simetrično jedro se pri permutaciji spremenljivk ne spremeni.
|
Integralske transformacije
|
|
| Abelova | Besslova | Fourierjeva | Fresnelova | Hanklova | Hartleyjeva | Hilbertova | Istovetna | Kontoroviča-Lebedeva | Laplaceova | Laplace-Stieltjesova | Mellinova | Radonova | Valovna | |

