II. legija Adiutrix

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Legio II. Adiutrix
Napis iz Trenčína iz leta 179 (CIL 3, 13439)

Victoriae / Augustoru(m) / exercitus cui Lau/garicione sedit mil(ites) / l(egionis) II DCCCLV / [M(arcus) Val(erius) Maximi]an(u)s leg(atus) leg(ionis) II Ad(iutricis) cur(avit)
(V spomin na) cesarjeve zmage (spomenik postavilo) 855 legionarjev iz II. legije, stacionirane v Lavgariciju (Trenčín). Postavljeno pod nadzorom Marka Valerija Maksimijana, legata II. legije Adiutrix.
Aktivno70 – najmanj začetek 4. stoletja
DržavaRimsko cesarstvo
Tiprimska legija
Vloganapadalna pehota s podporo konjenice
Velikostrazlična, v principatu 5.000-6.000 mož
Garnizija/Štab• (verjetno) Chester (do 87)
Akvinkum (101-106)
Maskotakozorog in Pegaz
Konflikti• pohod Lucija Vera proti Partskemu cesarstvu (162-166)
markomanske vojne (171-173)
Karakalov pohod proti Alemanom (213)
Gordijanov pohodu proti Sasanidom (238)
Severjev pohod na Rim (193)
Poveljniki
Znani poveljnikiMark Valerij Maksimijan (v markomanskih vojnah)

II. pomožna legija (latinsko Legio secunda Adiutrix) je bila rimska legija, ki jo je ustanovil cesar Vespazijan leta 70 iz mornarjev rimske vojne mornarice (classis ravennatis). Iz zapisov je razvidno, da je bila na začetku 4. stoletja še aktivna in nameščena na renski meji. Simbola legije sta bila kozorog in Pegaz.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

II. legija se je prvič bojevala v Spodnji Germaniji, kamor je prišla na višku batavijskega upora. Po porazu upornikov je odšla z generalom Kvintom Petilijem Kerialisom v Britanijo, kjer je posegla v upor, ki ga je vodil kralj Brigantov Venucij. V naslednjih letih je ostala na Britanskem otočju, kjer je podjarmljala uporna plemena Škotske in Walesa. Njen bazni tabor je bil verjetno Chester.

Severjev denarij iz leta 193, skovan v zahvalo II. pomožni legiji za podporo v njegovem boju za rimski prestol z napisoma:
IMP CAE L SEP SEV PERT AVG (averz)
LEG II ADIVT, TR P COS (reverz)

Leta 87 so jo odpoklicali na kontinent, da bi sodelovala v Domicijanovih dačanskih vojnah. Leta 94 in 95 je bil njen vojaški tribun kasnejši cesar Hadrijan.

Poleti leta 106 se je udeležila obleganje dačanske prestolnice Sarmisegetuse. Po Trajanovih dačanskih vojnah leta 101-106 je bila nastanjena v Akvinku v sedanji Budimpešti, ki je postal njen bazni tabor.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • E. Ritterling, Legio (II Adiutrix), Paulys Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft , XII, 2, Stuttgart, 1925, kolone 1437–1456.
  • J. Lendering, Legio II Adiutrix, Livius.org Arhivirano 2015-07-17 na Wayback Machine.