Huang Šiênfên

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Huang Šiênfên
Huang Xianfan Graduation Photo.jpg
Huang Xianfan leta 1932
Rojstvo: 13. november 1899
Fusui
Smrt: 18. januar 1982
Guilin
Druga imena: Gan Jinying
Poznan/a po: etnolog pedagog in zgodovinar
Poklic: Univerza profesorja

Huang Šiênfên ali Huang Xianfan(kitajsko 黄現璠/黄现璠, pinjin Huáng Xiànfán)kitajski zgodovinar, etnolog, antropolog in pedagog, * 13. november 1899, † 18. januar 1982. Velja za enega najpomembnejših kitajskih etnolog 20.stoletja. Imenujejo ga tudi »očeta« iz Zhuange etniccke študije.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Huang Xianfan je rojen v Fusui, provinca Guangxi, v revni kmečki družini. Huangeva je leta 1921 maturirala na klasični gimnaziji in se kasneje vpisala na Pedagoški univerzi v Pekingu(ali imenovani Normalni univerzi v Pekingu), kjer je študiral zgodovine, pedagogike in klasično jezikoslovje. Med študijem se je seznanil z zgodovinar chen yuan. Leta 1932 je na Pedagoški univerzi v Pekingu diplomiral iz etnologije in prav tam 1935 tudi magistriral. Po končani Univerzi leta 1935 je odšel na Japonsko, kjer se je vpisal na imperialni Univerzi v Tokiu(sedaj Univerzi v Tokiu) in je študiral Japonski jezikoslovje in zgodovine.Kjer je avgusta 1937 tudi maturiral.V istem letu, da se vrnete v Guangxi.Tu je poučeval zgodovine na gimnaziji v Nanning. Leta 1938 se je kot predavatelj zaposlil na oddelku za zgodovino Univerzi v Guangxiu, med leti 1939 in 1940 pa je bil izrednega profesorja na tej isti Univerza. Nato leta 1941 so ga imenovali za profesorja zgodovinopisja na Univerzi v Zhongshanu. êna leta pozneje se je vrnil na Univerzi v Guangxiu in je postal profesorja na oddelku za zgodovino, bil je tudi ravnatelj tega Oddelku za Kitajska književnost in Jezik, kjer je ostal do leta 1952. Od 1953 do smrtjo 1982 se je kot zgodovinske profesorja zaposlil na Pedagoški akademiji v Guangxiu, danes Pedagoški univerzi v Guangxiu(Guangxi Normal University). Med leti 1953 in 1957 pa je bil izvoljen za ravnatelj tega knjižnica na Pedagoški akademiji v Guangxiu, član kitajskega Državnega zbora in član narodnostna komiteja.Med represijo desno krilo gibanje leta 1957 je bil Huang odstavljen iz vseh položajev. Še do 1979 je bil izvoljen podpredsednik za Baiyue etničnih društev, član kitajske Enciklopedija in član kitajskega Državnega sveta. Leto dni pred njegovo smrtjo, leta 1981 ustanovil je Amaterski Univerzi v Lijiangu,nato so ga imenovali za ravnatelj na tej isti Univerza. Umrl je leta 1982 v Guilin.

Vsega je napisal več kot 25 knjig, 150 razprav, člankov in poročil ter 3 učbenikov. Velja za očeta za Zhuangega zgodovinopisja, predvsem zaradi njegovega dela Zhuangega študija. Njegovo delo je temelj kasnejšega zhuangega zgodovinopisja.[1]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • kitajsko:mreža Kitajcev-naroda Kitajcev)[1]
  • kitajsko:kitajskega antropologija in etnologijo društvo)[2]