Hrustančnice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hrustančnice
Fosilni razpon: zgodnji devon - recentno[1]
Beli morski volk, Carcharodon carcharias
Beli morski volk, Carcharodon carcharias
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Nižje deblo: Gnathostomata (vretenčarji s čeljustjo)
Razred: Chondrichthyes
Huxley, 1880
Podrazredi

Elasmobranchii (morski psi in skati)
Holocephali (himere)

Hrustančnice so skupina rib za katere je značilno, da je njihov notranji skelet iz hrustanca.

Zgradba telesa[uredi | uredi kodo]

Hrustančnice imajo skelet iz hrustanca, utrjenega z apnencem. Že na videz jih lahko ločimo od kostnic, saj nimajo škržnega poklopca. Prepoznamo jih lahko tudi po vidnih škržnih režah. Imajo zobčaste luske. Usta imajo na spodnji strani rilčasto podaljšanega gobca. Repna plavut je pri večini nesimetrična.

Najbolj znan predstavnik hrustančnic je morski pes in tudi zgradba telesa je pri njem zelo izrazita.

Notranji organi[uredi | uredi kodo]

Notranji organi pri hrustančnicah so srce, želodec, požiralnik, žrelo, jetra, črevo, hrbtenjača v hrbtenici, škržni lok in možgani. So tudi tri posebnosti:

  1. stok – to je odprtina za izločanje blata,seča ter semenčic ali iker.
  2. zavitnica v črevesu – spiralno zavita guba, zaradi katere je notranja črevesna površina povečana in riba zato iz prebavljene hrane laže dobi hranilne snovi.
  3. hrustančnice so brez ribjega mehurja, ki pa je za ostale ribe značilen. Ker ga nimajo, morajo biti stalno v gibanju, sicer potonejo. Izjema je morski pes, ki ima okoli jeter veliko masti, ki je lažja od vode in mu pomaga držati se na površju.

Življenjsko okolje in prilagoditve[uredi | uredi kodo]

Večina hrustančnic živi v morju. Ribe na splošno, in s tem tudi hrustančnice imajo dokaj dobro razvita čutila. Uho je le notranje, oko pa je prilagojeno na gledanje od blizu. Ker živijo v vodi, imajo plavuti, da si z njimi pomagajo pri premikanju skozi vodo. Imajo tudi posebno čutilo - pobočnico, vidno kot črto na ribinem boku, s katero zaznavajo premikanje vode.

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Hrustančnice so večinoma mesojede ribe, ki se hranijo predvsem z manjšimi ribami, nevretenčarji, če pa imajo priložnost, pa tudi z manjšimi morskimi sesalci. Pogosto se hranijo tudi z ostanki mrtvih živali, izključno mrhovinarskih pa je le nekaj vrst. Poznamo tudi izjeme, ki se hranijo s planktonom in mikroskopsko majhnimi rastlinami.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Hrustančnice se razmnožujejo spolno, in sicer z notranjo oploditvijo. Po oploditvi se mladič izvali na enega izmed treh načinov:

  1. samice nekaterih vrst odložijo jajčeca v usnjatih ovojih;
  2. pri drugih vrstah se jajčeca izvalijo v materinem telesu in pozneje se rodijo živi mladiči;
  3. pri preostalih vrstah se mladiči razvijajo v tkivu, podobno posteljici sesalcev, prek katerega dobivajo od matere hranila.

Najznačilnejši predstavniki[uredi | uredi kodo]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Najzgodnejši ostanki lusk, ki jih pripisujejo hrustančnicam, so še starejši, iz poznega ordovicija pred približno 455 milijoni let. Vira:
    • Nelson, Joseph S. (2006). Fishes of the World. John Wiley and Sons. str. 41. 
    • Miller, Randall F.; Cloutier, Richard; Turner, Susan (2003). "The oldest articulated chondrichthyan from the Early Devonian period". Nature 425: 501–504. doi:10.1038/nature02001. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]