Hormuška ožina

Hormuška ožina
Satelitska slika
Hormuška ožina
Lega	Perzijski zaliv–Omanski zaliv
Vrsta	ožina
تنگه هرمز‎ (perzijsko) مضيق هرمز (arabsko)
Države porečja	Oman, Iran, Združeni arabski emirati
Min. širina	21 nmi (39 km)
Otoki	Hormuz Qeshm
Naselja	Bandar Abbas Khasab

Hormuška ožina, perzijsko تنگه هرمز‎ Tangeh-ye Hormoz arabsko مَضيق هُرمُز‎ Madīq Hurmuz, je ozek pas Indijskega oceana med Omanskim zalivom na jugovzhodu in Perzijskim zalivom na jugozahodu. To je edini izhod iz Perzijskega zaliva na odprto morje in ena svetovno najpomembnejših strateških ožin. Severna obala ožine pripada Iranu, južna pa Združenim arabskim emiratom in Omanu (eksklava Musandam). Najožji del meri 21 morskih milj (39 km).

20 odstotkov svetovne nafte in okrog 35 odstotkov vse nafte, ki jo prevažajo po morju, potuje skozi ožino, zato je ožina izredno pomembna za mednarodno trgovino.

Razlaga izvora besede

Perzijski zaliv je opisan v prvem pomorskem vodniku iz 1. stoletja Plovba po Eritrejskem morju ali Plovba po Rdečem morju (angleško: Periplus of the Erythraean Sea ali Periplus of the Red Sea, grško: Περίπλους τῆς Ἐρυθράς Θαλάσσης, latinsko: Periplus Maris Erythraei), a ožina ni poimenovana. Vodnik je bil napisan v grškem jeziku in opisuje plovbo in trgovinske možnosti od rimsko-egipčanskih pristanišč, kot je Berenika (angleško Berenice) ali Berenice Troglodytica, starodavno pristanišče v Egiptu na zahodni obali Rdečega morja, 825 km južno od Sueza in 260 km vzhodno od Asuana, in drugih pristanišč vzdolž obale Afriškega roga do Sindha (znan kot Mehran) v Pakistanu in jugozahodne Indije. Besedilo naj bi nastalo med 1. in 3. stoletjem našega štetja, a najverjetneje je iz sredine 1. stoletja našega štetja. Čeprav je avtor neznan, je jasno, da je to napisal nekdo, ki je zelo dobro poznal to območje in je enkraten pogled o tem, kaj je starodaven evropski svet vedel o deželah okrog Indijskega oceana. Eritrejsko morje (grško: Ἐρυθρά Θάλασσα) dobesedno pomeni "rdeče morje". Za Grke je to morje vključevalo Indijski ocean in Perzijski zaliv. Od 10. do 17. stoletja je bilo v Perzijskem zalivu kraljestvo Hormuz (Ormus (tudi Ohrmuzd, Hormuz ali Ohrmazd, portugalsko: ‘’Ormuz’’), po katerem ima najbrž ožina ime, in se je raztezalo do Hormuške ožine. Ustanovili so ga arabski princi v 10. stoletju, leta 1262 ga je začela nadzirati Perzija, nato pa Portugalci. Kraljestvo je dobilo ime po pristaniškem mestu, ki je bilo tudi glavno mesto. V tistem času je bilo eno najpomembnejših pristanišč na Srednjem vzhodu, saj je imelo nadzor nad pomorskimi trgovinskimi potmi po Perzijskem zalivu v Indijo in Vzhodno Afriko ali Afriški rog. Verjetno je bilo pristanišče na otoku Hormuz, blizu današnjega sodobnega mesta Bandar Abas.

Ime pristanišča, otoka in kraljestva je iranskega izvora in je verjetno povezano z imenom zoroastrskega boga, to je Ahura Mazda, v pahlaviju: ‘’Ohrmazd’’, v manihejski srednji perzijščini: ‘’Hirmiz’’ in novi perzijščini: ‘’Hormoz’’.

Plovba

Ladje plujejo po zalivu po posebnem načrtu, ki je bil pripravljen zato, da bi se izognili trčenju ladij: tiste, ki priplujejo, morajo po eni progi, tiste, ki izplujejo, po drugi, vsaka je široka dve morski milji. Progi sta ločeni z dve milji širokim delom v sredini. Za prečkanje ožine morajo ladje pluti po teritorialnem morju Irana in Omana, pri čemer morajo upoštevati Konvencijo Združenih narodov o pravu morja (United Nations Convention on the Law of the Sea, UNCLOS, 1982). Tudi države, ki je niso ratificirale, med njimi Združene države Amerike, upoštevajo pravila plovbe, določene v konvenciji. Oman ima radar na majhnem otočku nad polotokom Musandam.

Statistični podatki o prometu

Energetski informacijski podatki, ZDA (U. S. Energy Information Administration) iz leta 2011 kažejo, da iz Perzijskega zaliva pluje povprečno v enem dnevu skozi Hormuško ožino 14 tankerjev s 17 milijoni sodov nafte. To je 35 odstotkov svetovne nafte, ki se prevaža po morju, in 20 odstotkov vse svetovne nafte. Po tem poročilu več kot 85 odstotkov te nafte izvozijo na azijski trg, na Japonsko, Indijo, Južno Korejo in Kitajsko. Poročilo Centra za strateške in mednarodne študije (Center for Strategic and International Studies) iz leta 2007 pa navaja, da tankerji dnevno prepeljejo 17 milijonov sodov iz Perzijskega zaliva, kar je 40 odstotkov svetovne nafte.

Letalska nesreča 3. 7. 1988

3. 7. 1988 je bila v Hormuški ožini ena najspornejših letalskih nesreč v zgodovini. Mornarica ZDA je z vodenim izstrelkom s križarke Vincennes (USS Vincennes) zadela iransko potniško letalo Airbus A300 (Iran Air let 655): vseh 290 potnikov je umrlo, med njimi 66 otrok.