Hoplit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grški hoplit

Hoplit je bil težko oborožen pešec v sestavi grške vojske v starem veku. Oborožen je bil s sulico in mečem ter je nosil prsni oklep, golenčnike, velik okrogel ščit in čelado. Najbolje so ta tip vojaka urili v Šparti. Tam se je vsak mož učil za vojaka in je s trdo disciplino to tudi postal po nekaj letih urjenja. Špartanci se niso bali smrti, bali so se le sramu v porazu. Bili so zelo disciplinirani in so vedno poslušali vojskovodjo. Učili so jih boja za Šparto kot celoto in ne za lastno preživetje, zato se je vojak iz vojske vrnil z ščitom v rokah, ali pa mrtev na njem. Špartanski vojaki so, za razliko od Rimljanov, imeli neke vrste standardno opremo. Vsi špartanski vojaki so imeli škrlatno rdeče ogrinjalo (čeprav ogrinjala niso nosili v boju) na ščitu pa so imeli grško črko Λ , ki se izgovarja kot črka L. Špartanci so ta znak posvečali rodni deželi Lakoniji.