Hopewellska kultura

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Območje Hopewellske kulture
Gomilna struktura iz Hopewellske kulture
Sokol iz Hopewellske kulture
Gomilna struktura iz Hopewellske kulture

Hopewellska kultura ali Kultura Hopewell (300 pr. n. št.-600 n.š.), znana tudi pod imenom Kultura grobnih gomil, je bila kamenodobna indijanska kultura na vzhodu Severne Amerike, ki se je južno od Velikih jezer razširjala ob rekah Ohio, vzhodni Missouri in zgornji Mississipi, in ki je spadala v krog kultur Graditeljev gomil in med kulture Srednjega gozdnega obdobja [1]. Nosilci te kulture so preplavili in nadomestili Adensko kulturo, vendar jih je etnično zelo težko opredeliti. Kljub menjavi prebivalstva je nejasna tudi etnična sorodnost z adenskimi staroselci [2]. Hopewellsko kulturo je nasledila Misisipijska kultura, pri kateri v severnih predelih najdemo prednike Siouxev [3][4], družina siouških jezikov pa z irokeško družino, ki je na severovzhodu mejila na Hopewellsko kulturo, sestavlja Makro-Sioux jezikovno skupino[5]. Toda takšno povezavo med predniki Siouxev in Hopewellsko kulturo bi bilo potrebno podpreti in umestiti z zanesljivimi dokazi, poleg tega pa je bila ta kultura zelo verjetno polietnična. Oblikovala se je iz adenskih vplivov in se pričela širiti v 3. stoletju pr. n. št.[6].

Razvoj Hopewellske kulture[uredi | uredi kodo]

Ob nastopu Hopewellske kulture je prišlo do znatne zamenjave adenskega prebivalstva z novimi prišleki in ta prehod verjetno ni bil miroljuben. Kljub tem spremembam med Hopewellsko in Adensko kulturo obstaja kontinuiteta: gradnjo grobnih gomil so celo okrepili [7][8], in obenem še naprej so uživali posebno vrsto tobaka, ki je imel skoraj halucinogene učinke, za njegovo kajenje pa so izdelovali lepe kamnite pipe z vzorci živali kot so npr. bobri ali medvedje [9]. Prevzeli in ohranili so adenski običaj skeletne gomilne pokope za aristokrate in kremiranje za običajne ljudi [10]. V Hopewellski kulturi se je družbena razslojenost še okrepila. Gradili so ogromne grobne spomenike v obliki krogov, kvadratov, osmerokotnikov in vzporednih črt in ti spomeniki so obsegali tudi po 10 kvadratnih kilometrov površine [11].

Na zahodu se je utrdila vzporedna in prekrivajoča se Kultura gomilnih upodobitev [12]. Iz severnih območij se je vpliv Hopewellske kulture postopoma širil tudi daleč na jug vse do Mehiškega zaliva in Floridskega polotoka, vendar splošnih kulturnih vplivov ne smemo zamenjevati s samo Hopewellsko kulturo; na jugovzhodu je denimo obstajala muskoška kultura Swift Creek, ki je bila ena od samostojnih kultur Srednjega gozdnega obdobja [13]. Konec Hopewellske kulture je skrivnosten: njena glavna najdišča so bila brez jasnega gospodarskega ali podnebnega razloga opuščena okrog 400 n.š. Le ugibamo lahko o morebitnih prepogostih vojnah, agrikulturnih ali podnebnih spremembah, zaradi katerih naj bi zašla v dezintegracijo [14]. Okrog 500 n.š. so Hopewellci svoje grobne gomile uporabili za gradnjo utrdb, kar morda kaže, da se je dezintegraciji prej ali slej pridružila vojaška ogroženost [9]. Med tem, ko je večina Hopewellske kulture propadla, so se v sklopu preprostejše lovsko-nabiralniške Kulture grobnih upodobitev jugozahodno od Velikih jezer Hopewellske značilnosti ohranile do prihoda Misisipijcev [12][15].

Družba in gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Kot kaže je v Hopewellski kulturi na osnovi rodovne ureditve obstajalo razvejano omrežje poglavarstev, ki so štela tudi do 10.000 ljudi, in ki jim je vladal dedni teokratski vladar[16]. Hopewellska kultura tega omrežja ni povezala v enotno politično vodstvo [17]. Gradili so velike vasi s hišami iz lesenih palic in s slamnatimi strehami [9], naselja, ki so bila pogosto ograjena s palisadami, so včasih že prerasla v skoraj prava mesteca, ki so bila praviloma lokalna političnapolitična, verska verska in gospodarska središča. Gradnja velikih naselbin in grobnih gomil kaže, da je bila Hopewellska kultura sposobna izvajati velika javna dela [18].

V Hopewellski kulturi je bil lov še naprej poglavitna gospodarska dejavnost, tako da je razvoj le deloma pospeševalo počasno razširjanje kmetovanja, osnovanega na preprostem motičnem poljedelstvu. Nosilci te kulture tudi niso imeli enotne kmetovalne prakse, kar kaže na veliko lokalno avtonomijo. Ponekod so gojili melone in buče, drugod koruzo, ponekod so udomačili lastno rastlinstvo, npr. sončnice in svilnice[19]. Razvoj sta pospeševala trgovina trgovina na kratke in dolge razdalje in napredek v obrtništvu, ki je temeljilo na lončarjenju, keramičnih izdelkih, obdelavi zlata in bakra [7]. Trgovina je pripomogla k temu, da so nosilci Kulture Hopewell lahko razširili enoten simbolni sistem [19].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Lewis R. Barry (1996): Kentucky archaeology.University Press of Kentucky,USA, str. 18.
  2. ^ Kavasch E. Barrie (2003): The Mound Builders of Ancient North America: 4000 Years of American Indian Art Science, Engineering & Spirituality, Reflected in Majestic Earthtworks and Artifacts. iUniverse, Inc., USA, str. 62.
  3. ^ Richard L. Thornton (2007): Ancient Roots I: the Indigenous People and Architecture of the Southern Highlands. Lulu publishing, Inc, USA, str. 18.
  4. ^ Emerson Thomas E., Pauketat Timothy R. (1997): Cahokia: Domination and Ideology in the Mississippian World. University of Nebraska Press, USA, str. 24-26.
  5. ^ Jančar Matjaž (1995): Indijanskih pet stoletij. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 34-35.
  6. ^ Rausch David A., Schlepp Blair (1994): Native American voices. Baker books, Grand Rapids, str. 25.
  7. ^ 7,0 7,1 Jančar Matjaž (1995): Indijanskih pet stoletij. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 22.
  8. ^ Custer Jay F. (1989): Prehistoric Cultures of the Delmarva Peninsula: An Archaeological Study, Associated University Press, USA, CA, UK, str. 142.
  9. ^ 9,0 9,1 9,2 Mason Antony (2001): Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London, str. 39.
  10. ^ Fleming Walter C. (2003): The Complete Idiot's Guide to Native American History. Alpha Books, str. 23-24.
  11. ^ Parker Geoffrey et al (1997): The Times: Ilustrirana zgodovina sveta. Cankarjeva založba, Ljubljana, str. 171-172.
  12. ^ 12,0 12,1 Kavasch E. Barrie (2003): The Mound Builders of Ancient North America: 4000 Years of American Indian Art Science, Engineering & Spirituality, Reflected in Majestic Earthtworks and Artifacts. iUniverse, Inc., USA, str. 79.
  13. ^ Ember Melvin, Peregrine Peter N. (2002): Encyclopedia of Prehistory: North America. Human Relations Area Files, Inc, USA, str. 329.
  14. ^ Snipp C. Matthew (1989): National Committee for Research on the 1980 Census American Indians: The First of This Land. Russel Sage Foundation, USA, str. 17.
  15. ^ Mason Antony (2001): Ancient civilisations of: The Americas. Toucan Books Ltd, London, str. 39.
  16. ^ Bulliet Richard, Kyle Crossley Pamela, Headrick Daniel, Hirsch Steven, Johnson Lyman (2009): The Earth and Its Peoples: A Global History. Houghton Mifflin Company, USA, str. 294.
  17. ^ primerjaj z: Rausch David A., Schlepp Blair (1994): Native American voices. Baker books, Grand Rapids, str. 25.
  18. ^ primerjaj z: Snipp C. Matthew (1989): National Committee for Research on the 1980 Census American Indians: The First of This Land. Russel Sage Foundation, USA, str. 17.
  19. ^ 19,0 19,1 Wolf Eric (1998): Evropa in ljudstva brez zgodovine. SH Zavod za založniško dejavnost, Ljubljana, str. 112.