Hej Slovani

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Hej Slovani (hrvaščina Hej Slaveni; srbščina Hej Sloveni) je bila državna himna Socialistične federativne republike Jugoslavije in je bila do leta 2006 himna Državne skupnosti Srbije in Črne gore. Pesem izvira iz 19. stoletja, melodijo pa ima v osnovi enako kot Mazurka Dombrowskega, državna himna Poljske. Do razpada Jugoslavije v letu 1991 so bile v rabi različice v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini, tudi v hrvaščini in srbščini (v enemu času).[1][2]

Pravilna slovenska izvedba je Hej Slovani in ne Hej Slovenci.[navedi vir] Tekst in note za moški zbor so napisane v Slovenski Pesmarici Jakoba Aljaža iz leta 1923. Zanimivo je, da je natančno enaka himni SFRJ, medtem ko Mazurka Dombrowskega ni popolnoma enaka.

Besedilo[uredi | uredi kodo]

slovenščina[uredi | uredi kodo]

Hej Slovani, naša reč
slovanska živo klije
dokler naše verno srce
za naš narod bije.

Živi, živi, duh slovanski,
bodi živ na veke,
grom in peklo, prazne vaše
proti nam so steke.

Naj tedaj nad nami
strašna burja najse znese,
skala poka, dob se lomi,
zemlja naj se strese.

Bratje, mi stojimo trdno
kakor zidi grada,
črna zemlja naj pogrezne
tega, ki odpada.

hrvaščina[uredi | uredi kodo]

Hej Slaveni, jošte živi
Riječ naših djedova
Dok za narod srce bije
Njihovih sinova

Živi, živi duh slavenski
Živjet će vjekov'ma
Zalud prijeti ponor pakla
Zalud vatra groma

Nek se sada i nad nama
Burom sve raznese
Stijena puca, dub se lama
Zemlja nek se trese

Mi stojimo postojano
Kano klisurine
Proklet bio izdajica
Svoje domovine.

srbščina[uredi | uredi kodo]

Hej, Sloveni, jošte živi
Duh naših dedova,
Dok za narod srce bije
Njihovih sinova.

Živi, živi duh slovenski,
Živeće vekov'ma!
Zalud preti ponor pakla,
Zalud vatra groma!

Nek se sada i nad nama
Burom sve raznese,
Stena puca, dub se lama,
Zemlja nek se trese!

Mi stojimo postojano
Kano klisurine,
Proklet bio izdajica
Svoje domovine!

makedonščina[uredi | uredi kodo]

Еј, Словени, жив е тука
зборот свет на родот
штом за народ срце чука
преку син во внукот!

Жив е вечно, жив е духот
словенски во слога.
Не нè плашат адски бездни
нити громов оган!

Пустошејќи, нека бура
и над нас се втурне!
Пука даб и карпа сура,
тлото ќе се урне:

Стоиме на стамен-прагот
– клисури и бедем!
Проклет да е тој што предал
Родина на врагот!

črnogorščina[uredi | uredi kodo]

Hej Sloveni, jošte živi
Duh naših djedova
Dok za narod srce bije
Njihovih sinova

Živi, živi duh slovenski
Živjeće vjekov'ma
Zalud prijeti ponor pakla
Zalud vatra groma

Nek se sada i nad nama
Burom sve raznese
Stijena puca, dub se lama
Zemlja nek se trese

Mi stojimo postojano
Kano klisurine
Proklet bio izdajica
Svoje domovine.

bosanščina[uredi | uredi kodo]

Hej Slaveni, jošte živi
Duh (riječ) naših djedova
Dok za narod srce bije
Njihovih sinova

Živi, živi duh slavenski
Živjeće vjekov'ma
Zalud prijeti ponor pakla
Zalud vatra groma

Nek se sada i nad nama
Burom sve raznese
Stijena puca, dub se lama
Zemlja nek se trese

Mi stojimo postojano
Kano klisurine
Proklet bio izdajica
Svoje domovine.

poljščina[uredi | uredi kodo]

Hej Słowianie, jeszcze nasza
Słowian mowa żyje,
póki nasze wierne serce
za nasz naród bije.

Żyje, żyje duch słowiański,
i żyć będzie wiecznie,
Gromy, piekło - złości waszej
ujdziem my bezpiecznie!

Dar języka zwierzył nam Bóg,
Bóg nasz gromowładny,
Nie śmie nam go tedy wyrwać
na świecie człek żadny.

Ilu ludzi, tylu wrogów,
możem mieć na świecie,
Bóg jest z nami, kto nam wrogiem,
tego Piorun zmiecie!

I niechaj się ponad nami
groźna burza wzniesie,
skała pęka, dąb się łamie,
ziemia niech się trzęsie.

My stoimy stale, pewnie,
jako mury grodu.
Czarna ziemio, pochłoń tego,
kto zdrajcą narodu!

slovaščina[uredi | uredi kodo]

Hej, Slovania, ešte naša
slovenská reč žije,
Dokiaľ naše verné srdce
za náš národ bije.

Žije, žije, duch slovanský,
bude žiť na veky,
Hrom a peklo, márne vaše
proti nám sú vzteky!

Jazyka dar sveril nám Boh,
Boh náš hromovládny,
Nesmie nám ho teda vyrvať
na tom svete žiadny;

I nechže je koľko ľudí,
toľko čertov v svete;
Boh je s nami: kto proti nám,
toho parom zmetie.

I nechže sa aj nad nami
hrozná búra vznesie,
Skala puká, dub sa láme
a zem nech sa trasie;

My stojíme stále pevne,
ako múry hradné
Čierna zem pohltí toho,
kto odstúpi zradne!

češčina[uredi | uredi kodo]

Hej Slované, ještě naše
slovanská řeč žije,
pokud naše věrné srdce
pro náš národ bije.

Žije, žije duch slovanský,
bude žít na věky.
Hrom a peklo, marné vaše,
proti nám jsou vzteky.

Jazyka dar svěřil nám Bůh,
Bůh náš hromovládný.
Nesmí nám ho tedy vyrvat
na tom světě žádný.

I nechať je tolik lidí,
kolik čertů v světě.
Bůh je s námi, kdo proti nám,
toho Perun smete.

I nechať se též nad námi,
hrozná bouře vznese.
Skála puká, dub se láme.
Země ať se třese !

My stojíme stále pevně,
jako stěny hradné.
Černá zem pohltí toho,
kdo odstoupí zrádně ...

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Greenberg, Robert David. Language and identity in the Balkans , Oxford University Press, 2004, stran 115, (ISBN 0-19-925815-5), (v angleščini)
    On January 15, 1944 AVNOJ declared Croatian, Serbian, Slovene, and Macedonian to be equal in the entire territory of Yugoslavia
  2. ^ Odločba št. 18. — Odluka o objavljivanju odluka i proglasa Antifašističkoga vijeća narodnog oslobođenja Jugoslavije, njegovoga Predsjedništva i Nacionalnoga komiteta na srpskom, hrvatskom, slovenskom i makedonskom jeziku (»Službeni list Demokratske Federativne Jugoslavije«, št. 1/1945, tekoča št. 10., stran 5.)