Heinrich von Veldeke

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Heinrich von Veldeke (Codex Manesse, okoli 1300)

Heinrich von Veldeke (rojen pred 1150; † med leti 1190 – 1200; nizoz. Heinric van Veldeken) je bil nizozemsko – nemški avtor in plemič iz 12. stoletja. Rojen v bližini Maastrichta.


Življenje[uredi | uredi kodo]

Po vsej verjetnosti rojen pred letom 1150, kajti leta 1174 je bil manuskript njegovega dela Roman o Eneju (nem. Eneasroman) že skoraj končan. Heinrich von Veldeke je izhajal iz ministrske rodbine, ki se je imenovala po vasi Veldeke, ki je ležala zahodno od Maastrichta. Domnevajo, da je se izobrazil za duhovnika, a je kasneje opravljal dela na dvoru. Služil je grofoma Loon in Rieneck, katera sta hkrati vodila grofijo v Mainzu.

Spomladi 1184 je živel v Mainzu pri cesarju Friederichu I. Kot mecene Heinrich omenja grofa Agnesa von Loona, Hermanna von Thüringena in grofico Margarehto von Cleve. Umrl naj bi tik pred letom 1190 v bližini Freyburga (grad Neuenburg), kjer naj bi tudi končal svoj roman. Po nekaterih informacijah naj bi njegov Roman o Eneju leta 1174 ukradli. 9 let kasneje naj bi ga v Thüringenu prejel nazaj ter spisal dokonca, a točnih dokazov ni.
Okoli leta 1205 Wolfram von Eschenbach v svojem romanu Parcifal (nem. Parzival) obžaluje njegovo smrt (mhd: ôwe, daz sô vrou erstarp von Veldeke, der wîse man!).
Podatkov o temu, kje in kdaj natančo Veldeke umre, nažalost ni.
Njegov pomen in vpliv na nemško književnost že leta 1210 poudari Gottfried von Straßburg v svojem delu Tristan.


Jezik[uredi | uredi kodo]

Heinrich von Veldeke je tako v nizozemski, kot tudi nemški literaturi čaščen kot prvi pisatelj tovrstne literature. Od dela Legenda o Servatiusu (nem. Servatiuslegende) je ohranjen le rokopis iz 13. stoletja in rokopis 15. stoletja, ki je napisan v »srednji nizozemšini« (nem. Mitteniederländisch). Nekaj njegovih viteških ljubezenskih pesnitev (Minnelieder) naj bi bilo ohranjenih tudi v ljudskih ustnih izročilih. Pomen njegovih del je za nemški prostor pomemben, ker so takratna dela prihajala v nemške dežele v »srednjevisokih nemških različicah« (mittelhochdeutsche Versionen). Poleg tega je pri mnogih nemških avtorjih dvorske književnosti (Wolfram von Eschenbach, Hartmann von Aue in Gottfried von Straßbourg) omenjen kot vzor za nemško pesništvo.


Delo[uredi | uredi kodo]

Heinrich von Veldeke izstopa kot epik ter kot pisec ljubezenskih viteških pesnitev (Minnesänger). Med prvimi je vključil motive in teme provinske trubadurske lirike.

  • Legenda o Servatiusu (Servatiuslegende): 6000 Verzov; na pobudo grofice Agnes von Loon nastala tudi priredba.
  • Roman o Eneju (Eneasroman): 13500 verzov, dokončan med letoma 1187/89 s tem delom je postal utemeljitelj nemškega srednjevisokega dvorskega romana. Glavni vir pa ni bil Vergilov Aenes marveč anonimno starofrancosko izročilo, delo Roman d`Eneas, ki se nanaša na Vergila.
  • 34 ljubezenskih pesnitev. Spadal je v skupino pesnikov nemške

ljubezenskie lirike (nem. Minnesänger), ki so v nemški prostor vnesli elemente iz romanske ljubezenske pesnitve.

Spomenik Heinricha von Veldeka v Hasseltu (Belgija)


Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Vir[uredi | uredi kodo]

  • Horst Brunner. Geschichte der deutschen Literatur des Mittelalters im Überblick. Stuttgart. Reclam, 1997.
  • Meinolf Schumacher. Einführung in die deutsche Literatur des Mittelalters. Darmstadt. Wissenschaftliche Buchgesellschaft, 2010, ISBN 978-3-534-19603-6, pp. 65-69.