Univerza Harvard
|
Harvard University |
|
|---|---|
 pečat Univerze Harvard |
|
| Moto | Veritas (resnica) |
| Ustanovljena | 8. september 1636 (OS) 18. september 1636 (NS) |
| Tip | zasebna univerza |
| Akademski koledar | semester |
| Financiranje | 25,62 milijarde USD[1] |
| Predsednik | Catherine Drew Gilpin Faust |
| Fakulteta | okoli 2.107[2] |
| Zaposlenih | 2.497 in 10.674 zdravstvenega osebja |
| Študentov | 20.230 |
| dodiplomskih | 7.160 |
| podiplomskih | 13.070 |
| Lega | Cambridge, Massachusetts, Združene države Amerike |
| Kampus | naselje (1,5 km²) |
| Barve | škrlat |
| Maskota | John Harvard |
| Atletika | 41 moštev Ivy League NCAA, divizija I Harvard Crimson |
| Spletna stran | harvard.edu |
| Dostop z javnim prevozom | Harvard (postaja MBTA) |
Univerza Harvard (angleško Harvard University) je ameriška zasebna univerza s sedežem v kraju Cambridge, Massachusetts. Ustanovila jo je leta 1636 kolonialna vlada Massachusettsa[3] in je najstarejša visokošolska ustanova v ZDA. Trenutno jo sestavlja deset ločenih ustanov.[4] Poleg tega je tudi prva in najstarejša korporacija v ZDA.[5]
Šola se je sprva imenovala »New College« ali »the college at New Towne«, leta 1638 pa je bila preimenovana v čast duhovnika Johna Harvarda, ki je ustanovi podaril svojo knjižnico in 779 funtov (polovico imetja), s čemer je zagotovil njeno neprekinjeno delovanje.[6] Najstarejši znani uradni zapis o Harvardu kot univerzi je v novi ustavi Massachusettsa iz leta 1780.
Za razvoj ustanove je bil posebej zaslužen tudi Charles William Eliot, ki je med svojim štiridesetletnim predsedovanjem (1869–1909) Harvard spremenil v sodobno raziskovalno univerzo. Med drugim je uvedel izbirne predmete, poučevanje v majhnih skupinah in sprejemne izpite. Ta model izobraževanja je vplival na šolski sistem v celotni državi.
Danes je Harvard druga najpremožnejša neprofitna organizacija v državi in ena najuglednejših univerz na svetu, članica t.i. Ivy League. Redno se uvršča na vrh lestvic univerz (denimo šanghajske) tako po akademskih kot raziskovalnih dosežkih.[7][8]
Viri [uredi]
- ^ »10 of the largest endowments in N.E.«, January 29, 2010, str. A1. Pridobljeno: 29.1.2010.
- ^ Office of Institutional Research. (2009). "Faculty". Harvard University Fact Book. http://www.provost.harvard.edu/institutional_research/Provost_-_09_18-19facuni.pdf.
- ^ Quincy, Josiah (1860). History of Harvard University. 117 Washington Street, Boston: Crosby, Nichols, Lee and Co..
- ^ Harvard University Office of the Provost: Faculties and Allied Institutions
- ^ Rudolph, Frederick (1990) [1961]. The American College and University. Athens, Georgia: University of Georgia Press. Str. 3. ISBN 0820312843.
- ^ John Harvard (British minister). Enyclopedia Britannica. Pridobljeno dne 2009-07-17. “naročil je, naj polovico njegovega premoženja skupaj z njegovo zbirko klasične in teološke literature dobi novoustanovljena šola... Harvardova donacija je zagotovila njeno neprekinjeno delovanje.”
- ^ The world's top 100 universities listed. Guardian (UK) 2009. Pridobljeno dne 8.10.2009.
- ^ World's Best Universities: Top 200. USN 2009. Pridobljeno dne 20.10.2009.
Zunanje povezave [uredi]
 |
Wikimedijina Zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Univerza Harvard |
- Uradna spletna stran (v angleščini)
Koordinati: 42°22′28″N 71°07′01″W / 42.37444°N 71.11694°W
 |
Ta članek o izobraževalni ustanovi je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
