Haile Selassie I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Haile Selassie I)
Skoči na: navigacija, iskanje
Haile Selassie I.
Cesar Etiopije
Selassie restored.jpg
Vladanje 2. november 1930 – 12. september 1974 (43 let)
Rojstvo (1892-07-23)23. julij 1892
Ejersa Goro, Harar
Smrt 27. avgust 1975 (1975-08-27) (83 let)
Predhodnik Zavditu I.
Naslednik de jure Amha Selassie I (kronan v izgnanstvu)
de facto Aman Mikael Andom (predsednik Derg predsednik države)
Soprog(a) cesarica Menen
Otroci princesa Romanevork

princesa Tanagnevork
prestolonaslednik meridasmača Asfava Vosena
princesa Zenebevork
princesa Tsehajvork
princ Makonen vojvoda Hararski
princ Sahle Selassie

Vladarska hiša Salomonova hiša
Oče ras Makonen Vodemikael Gudesa
Mati Vojzero Jesi Emebet Ali

Haile Selassie I. [hájle selási][navedi vir] (amharsko ቀዳማዊ፡ኃይለ፡ሥላሴ - sveta Trojica ali Moč trojice), etiopski neguš negasti (amharsko kralj kraljev, cesar) (od 1930 do 1936; od 1941 do 1974), * 22. julij, 1892, mestna vas Ejersa Goro, Etiopija, † 27. avgust 1975, Adis Abeba, Etiopija.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Zgodnja mladost[uredi | uredi kodo]

Haile Selassie I. se je rodil kot Lidž Tafari Makonen (Lidž - dobesedno otrok, naziv običajno podeljen med plemstvom) očetu Rasu Makonenu Vodemikaelu Gudesi, guvernerju Hararja in materi princesi Vojzero (gospa) Jesi Emebet (Ješimabet) Ali Abadžifar. Matere ni poznal, saj je umrla dve leti po njegovem rojstvu 14. marca 1894. Oče je umrl, ko je bil star štirinajst let, 21. marca 1906. Ras Tafari je bil pravnuk šoanskega kralja Saheke Selassieja. Svojo imperialno kri je nasledil prek očetove stare mati, princese Tenagnevork Sahle Salasije, ki je bila teta neguša negastija Menelika II. Naj bi bil neposredni potomec Makede in kralja Salomona. Haile Selassie je imel starejšega polbrata dedžasmača Jilma Makonena, ki je bil guverner Hararja pred njim, vendar je kmalu po nastopu umrl. Haile Selassie I. je imel v Etiopiji več različnih imen: Džanhoj, Talaku Meri, Aba Tekel in druga.

Tafari je postal dedžasmač leta 1905 v trinajstem letu starosti. Kmalu zatem je umrl njegov oče na Kulibiju. Čeprav je oče želel, da bi ga kot guverner Hararja nasledil, je neguš Menelik to smatral za nepremišljeno dejanje, saj kot tako mlad deček ne bi bil kos tako pomembnemu položaju. Zato je postal guverner njegov polbrat Jilma. Tafari je bil že od rane mladosti prisoten na Menelikovem dvoru in je hodil Menelikovo plemiško šolo (danes Gimnazija Menelika II.).

Guverner Hararja in poroka[uredi | uredi kodo]

Tafariju so podelili častno guvernerstvo Selale, čeprav ni upravljal okrožju neposredno. V letu 1907 so ga imenovali za guvernerja dela Sidama. Po polbratovi smrti je guvernerstvo na Hararjem prevzel Meneliku zvesti general dedžasmač Balča Safo. Med dedžasmčevim guvernerstvom prilike niso bile ugodne, tako da je po zadnji Menelikovi bolezni in kratkotrajnemu vladanju Taitu Betul postal guverner Hararja Tafari 11. aprila 1911.

Tega leta se je poročil z Vojzero Etega Menen Asfav z Ambasela, hčerko Jantirarja Asfava, vnukinjo kralja Mihaila Vološkega ter nečakinjo prestolonaslednika Lidža Jasuja. Imela sta šest otrok:

Selassie je iz prejšnjega zakona imel hčer, princeso Romanevork. Njegov drugi otrok, princesa Tenagnevork je kot zadnja umrla v starosti 90. let leta 2003.

Regent[uredi | uredi kodo]

Kot Ras Tafari (amharsko princ miru, strahoviti) je vladal Etiopiji kot regent in prestolonaslednik (od 1916 do 1928) cesarice Zavditu z naslovom dedžasmač in kot kralj (neguš) (od 1928 do 1930), ter se okronal za cesarja (hatse) po Zavditini smrti (april 1930). Kronanje je bilo 2. novembra 1930 v Katedrali svetega Jurija.

Razvil je politiko skrbne prenove, ki jo je začel že cesar Menelik II. Leta 1923 je zagotovil mesto Etiopije v Društvu narodov. Društvo ni uspelo ustaviti italijanskega vpada v Etiopijo (oktober 1935) in Selassie I. je odšel za pet let v Veliko Britanijo in od tam vodil upor proti oboroženi italijanski vojski.

Leta 1941 se je po italijanskem porazu s pomočjo britanskega kraljestva in etiopskih domoljubnih sil vrnil v deželo. Novembra 1955 je vpeljal popravljeno ustavo, pod katero pa je ohranil svojo oblast.

Haile Selassie I. v svoji delovni sobi v palači leta 1942

V decembru 1960 so ga poskušali odstraniti in je sledil bolj nazadnjaški politiki. Njegova politika je prispevala k njegovi odstavitvi 12. septembra 1974, ki jo je izvedla skupina vojaških upornikov, znana pod imenom derg. Množična sredstva obveščanja so takrat poročala, da je Selassie I. umrl v zaporu 27. avgusta 1975 v baraki 4. divizije v Adis Abebi, uradno zaradi težav po operaciji na prostati. Prav gotovo pa so ga zadavili ali pa stradali do smrti. Njegove posmrtne ostanke so pokopali pod predsedniškim osebnim uradom. Kasneje so ga 5. novembra 2000 pokopali ob primernem pogrebu v družinski grobnici v katedrali svete Trojice v Adis Abebi.

Rastafarijanstvo[uredi | uredi kodo]

Privrženci rastafarijanstva, religijskega gibanja, nastalega v 30. letih 20. stoletja na Jamajki pod vplivom gibanja »Nazaj v Afriko« Marcusa Mosiaha Garveya, smatrajo Haileja Selassieja I. kot reinkarnacijo boga, črnskega mesijo, ki bo vodil ljudi afriškega porekla in razseljene Afričane v osvoboditev. Za njegove uradne nazive Kralj kraljev, Gospodar gospodarjev, Zavojevalni lev judovskega plemena in Davidov izvor verjamejo da so nazivi povrnjenega mesije iz novozavezne Knjige razodetij. Njihova vera v inkarnirano božanstvo neguša negastija Haileja Selassieja I. se je začela kmalu po njegovem kronanju v Adis Abebi. Večina rastafarijancev verjame, da je Selassie I. še vedno živ, in je bila objava njegove smrti le del zarote proti njihovemu religijskemu gibanju. Obiskal je Jamajko in tamkajšnja množica ga je navdušeno pozdravila, to pa ga je zmedlo. Ko je 21. aprila 1966 pristal na kingstonskem Mednarodnem letališču Normana Manleyja (Norman Manley International Airport), se je zbralo sto do dvesto tisoč rastafarijancev s cele Jamajke, saj so slišali, da jih bo obiskal mož, katerega so imeli za boga. Ko je Selassiejevo letalo priletelo nad letališče, je eno uro zavračal pristanek, dokler ga Mortimer »Planno« Planner znani rasta starešina ni prepričal o varnosti pristanka. Od tedaj naprej je obisk uspel. Rita Marley, žena Boba Marleyja, je sprejela rastafarijansko vero, ko je videla Haileja Selassieja. Njena gorečnost je prepričala tudi njenega moža.

Haile Selassie I. med državnim obiskom Washingtona 1. oktobra 1963

Odnos Haileja Selassieja I. do rastafarijancev in vere nasploh[uredi | uredi kodo]

Neguš sam, predan etiopski tevahedski pravoslavni kristjan, ni nikoli priznaval rastafarijanstva, ni bil član gibanja in je ostal precej brezbrižen do njihovih verovanj, čeprav je podobno naziranje moč najti tudi na deželi v Etiopiji sami. Ni imel nobene vloge pri organizaciji ali razširjanju gibanja. Le včasih je pokazal vljudno zanimanje. Neguš osebno ni verjel v rastafarijanske trditve božanskosti. Ko ga je leta 1967 intervjuval Bill McNeill s Canadian Broadcasting Corporation, je Haile Selassie zanikal, da je lahko človek božja emanacija.

V intervjuju z Oriano Fallaci v Chicago Trubune, 24. junija 1973 je dejal (zaradi vzgoje, je bil od mladih nog navajen govoriti v 1. osebi množine): »Bili smo otrok, deček, mladi mož, odrasel moški in končno starec. Kot vsakdo drug. Naš Gospod Stvarnik nas je naredil kot vse ostale.« Večkrat je pojasnil svoje verovanje, da je nekdo lahko pogubljen ne glede v vero v Kristusa, kar v tevahedski veri velja tako za človeka kot za boga: »Ladja brez krmila je prepuščena milosti valovom in vetru, nese jo sem in tja, in če pride vihar, se razbije na skalah in izgine, kot da nikoli ni obstajala. To je naša čvrsta vera, da dušo brez Kristusa, ne čaka nič kaj boljšega.« (One Race, One Gospel, One Task, nagovor Svetovnemu evangeličanskemu kongresu, Berlin, 28. oktober 1966) Spodbujal je tudi versko svobodo in strpnost na osnovi svoje krščanske vere: »Ker se nihče ne more vtikati v božje kraljestvo, moramo biti strpni in živeti skupaj s tistimi, ki drugače verujejo ... Radi bi priklicali duh strpnosti, ki jo je pokazal naš gospod Jezus Kristus, ko je odpustil vsem in tudi tistim, ki so ga križali.«

Raste se niso nikoli utrujali s tem, da neguš ni nikoli trdil, da je bog, saj pravi bog po njihovem verovanju ne bi nikoli tega trdil, da bi si pridobil svetovno odobritev in moč. Med svojim obiskom na Jamajki je povedal vodjem rastafarijanskega občestva, da se naj ne preselijo v Etiopijo, dokler ne bodo osvobodili jamajških ljudi. Po obisku je menda dejal tevahedskemu nadškofu Ješaku: »Na Jamajki je problem ... Prosim, pomagajte tem ljudem. Napačno razumejo, ne razumejo naše kulture ... Potrebujejo cerkev in vas smo izbrali za na pot.«

V znak ljubeznivosti do rastafarijancev in njihovih prizadevanj k vrnitvi v Afriko je neguš podaril jamajškim rastam kos zemljišča 500 hektarov pri Šašamanu (Šašemen) 250 km južno od Adis Abebe v južnoetiopski upravni pokrajini Oromiji, nekdanji upravni pokrajini Šoa. Kasnejša etiopska vlada je do danes dejansko pobrala večino zemljišča in tako je sicer ostalo le še 11 hektarjev. Od tedaj do danes obstaja majhno naselje.

Odnos rast do Haileja Selassieja I.[uredi | uredi kodo]

Veliko rast pravi, da vedo da je Haile Selassie bog, in zaradi tega jim ni potrebno verjeti. Vera povzroča dvom in zato trdijo, da ne dvomijo v njegovo božanskost. V zgodnjem obdobju gibanja je bil simbol črnskega ponosa in smatran kot afriški kralj. Prvi rasta, ki se je pojavil pred sodiščem, je bil jamajški pridigar Leonard Percival Howell, ki so ga obsodili upora proti Jamajki kot državi in njenemu tedanjemu kralju Juriju V. Howell se je izrekel za zvestobo Haileju Selassieju I. in ne angleškemu kralju. Neguš Haile Selassie I. se je zagovarjal pred Društvom narodov in so ga zavrnili, kar je utrdilo njihovo vedenje o njegovi veličastnosti. Zanje so babilonska ljudstva v navezi s staroveškim biblijskim krajem obrnila hrbet povrnjenemu mesiji. Mnogi so istovetili drugo italijansko-etiopsko vojno z bojem v Knjigi razodetij med povrnjenim mesijo in antikristom. Ponovna vrnitev neguša na prestol leta 1941 je povečala vedenje rast v to, da je vsemogočni bog.

Raste ga imenujejo tudi »dža Rastafari Selassie« (»Jah Rastafari Selassie«) in naklonjeno Jah Jah. So zelo ponosni na svoje vedenje in izjavljanje, da je ta mož njihov bog. Nekateri verjamejo da je marihuana sredstvo s katerim se mu približajo. Vedno bodo slavili pipe, ki jih skupinsko kadijo v imenu »Selassieja I.«. Roots rock reggae vsebuje mnogo besedil v katerih se kaže njihova zahvalnost in hvala do »Selassieja«. Vedno uporabljajo naziv Haile Selassie I., zapisan z rimsko številko I, ki označuje »prvi« in tudi angleško besedo »I«, ki pomeni prvoosebni zaimek, čeprav angleščina za to uporablja besedo mejaz«), kar tudi poudarja njihov odnos do neguša Haileja Selassieja I. in njihovo samozavest. Verjamejo (in vedo), da bo Haile Selassie I. nekega dne sklical sodni dan, poklical pravične in zveste, da bodo živeli z njim v Sveti deželi Sion (Holy Mount Zion), ki je kraj v Afriki. Do tedaj bodo imeli tudi v mislih čas, ki se velikokrat pojavlja v pesmih kot Jah Jah Time.

Mnogo rast je prepričanih, da svet ne vidi Haileja Selassieja I. v pozitivni luči.

Misli in navedki[uredi | uredi kodo]

 »Nedeljski pokop cesarja je civilizacijsko dejanje, ki ne oznanja sprave s Selassiejevo monarhijo, a je zadoščenje za njegovo rodbino, etiopsko pravoslavno cerkev, za katero je bil cesar voditelj, in za milijonsko rastafarijansko versko ločino na Jamajki, ki je vladarja Selassie, okronanega leta 1930, razglasila za boga.« — Avgust Pudgar, 2000.
 »Mojo mladostno predstavo o bratstvu in socializmu, ki sem jo kot študent ljubljanske univerze utrjeval v internacionalni delovni brigadi na progi Šamac-Sarajevo, je globoko razočarala Titova »neuvrščena« jahta, nabasana z dragocenimi preprogami in čipkami in kaj jaz vem še s čim, ki je zaplula k črnskemu plejbojskemu cesarju Haileju Selassieju, na čigar dvorcu se je jedlo z zlatimi žlicami, v jugoslovanskih bolnišnicah pa ni bilo penicilina zoper najhujše bolezni!« — Janko Messner, 2002.
This man I know him so long, I never want
to lose my respect for him
This man he taught me lot
Some politician is political hustlers
They always only care about their family
Yes! They always only care about their family
What about the majority?
Oh, what about the majority?
The dreads of society
Yes! The dreads of society
Small people, you should see them
Stand for the right, it's a big problem
Stand for the wrong, it's a big excitement
This man he taught me lot
This man he taught me lot
Anyone could be Babylon
Any man could be Babylon
It's the system, the system, the system
Any nation without their roots
Is like the trees without their root
This man he taught me lot
Some politician is political hustlers
They always only care about their family
Yes! They always only care about their family
What about the majority?
Oh, what about the majority?
The dreads of society
Yes! The dreads of society
Small people, you should see them
This man I know him so long, I never want
to lose my respect for him
Ta mož, poznam ga že dolgo, nikoli ne želim
izgubiti svojega spoštovanja do njega
Ta mož me je veliko naučil
Nekateri politiki so politični capini
Vedno skrbijo le za svoje družine
Ja! Vedno skrbijo le za svoje družine
Kaj pa večina?
Oh, kaj pa večina?
Izrodki družbe
Ja! Izrodki družbe
Majhni ljudje, morali bi videti njih
Postaviti se za pravo stvar, je velik problem
Postaviti se za napačno stvar, je veliko razburjenje
Ta mož me je veliko naučil
Ta mož me je veliko naučil
Vsakdo je lahko Babilon
Vsak mož je lahko Babilon
To je sistem, sistem, sistem
Vsak narod brez svojih korenin
Je kakor drevesa brez svojih korenin
Ta mož me je veliko naučil
Nekateri politiki so politični capini
Vedno skrbijo le za svoje družine
Ja! Vedno skrbijo le za svoje družine
Kaj pa večina?
Oh, kaj pa večina?
Izrodki družbe
Ja! Izrodki družbe
Majhni ljudje, morali bi videti njih
Ta mož, poznam ga že dolgo, nikoli ne želim
izgubiti svojega spoštovanja do njega
Burning Spear, This Man, 1995.
 »Narod, ki barva svoje telegrafnice zato, da ne bi tako brezupno osamljene štrlele kvišku, ne more propasti!« — Haile Selassie I., ko so mu pokazali Postojnsko jamo med obiskom Slovenije.
 »Hišo, zgrajeno na granitu in na močnih temeljih, ne bodo mogli podreti ne silen napad močnega dežja, ne deroč hudournik ali močni vetrovi. Nekateri so napisali zgodbo mojega življenja, ki jo predstavljajo kot resnico. Dejansko pa izhaja iz neznanja, napak ali zavisti. Vendar ne morejo otresti resnice iz njenega mesta, četudi poskušajo prepričati druge drugače.«  — Haile Selassie I. v predgovoru angleškega prevoda avtobiografije Haileja Selassieja I. Moje življenje in napredek Etiopije (My Life and Ethiopia's Progress).
 »That until the philosophy which holds one race superior and another inferior is finally and permanently discredited and abandoned: That until there are no longer first-class and second class citizens of any nation; That until the color of a man's skin is of no more significance than the color of his eyes; That until the basic human rights are equally guaranteed to all without regard to race; That until that day, the dream of lasting peace and world citizenship and the rule of international morality will remain but a fleeting illusion, to be pursued but never attained.« — Haile Selassie I. v govoru Združenim narodom, 1968. Besedilo je uglasbil v pesmi War Bob Marley...
 »Ne glede na Gospodovo kraljestvo na tej Zemlji ni naroda, ki bi bil boljši od drugega. Če se zgodi, da si močna vlada umisli nekaznovano uničiti slabotnejše ljudstvo, potem zanje udari zvon, ki naznanja njihov priziv Ligi narodov, da omogoči pravično sodbo v vsej svobodi. Bog in zgodovina si bosta zapomnila vašo sodbo.« — Haile Selassie I. v nagovoru Društvu narodov, 20. junij 1936.
 »Pogledati moramo vase, globoko v naše duše. Postati moramo nekaj kar nikoli nismo bili in za kar so nas naša izobrazba, izkušnje in okolje slabo pripravili. Postati moramo večji kot smo bili, pogumnejši, širšega duha in pogleda. Postati moramo člani nove rase, preseči malenkostne predsodke, ker smo dolžni skrajne vdanosti, ne narodom, ampak našemu tovarišu znotraj človeške družbe.« — Haile Selassie I. v nagovoru OZN, 17. maj 1966.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]