Gustav Turjaški

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Gustav Turjaški
Rojstvo7. julij 1815({{padleft:1815|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})
Smrt23. januar 1880({{padleft:1880|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:23|2|0}}) (64 let)
Državljanstvo Avstro-Ogrska

Gustav grof Turjaški (nemško Gustav graf von Auersperg), kranjski graščak, veleposestnik in politik iz mokriške veje Turjačanov, * 7. julij 1815, grad Mokrice, † 23. januar 1880.

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Gustav grof Turjaški je bil zadnji moški iz mokriške veje Turjačanov, ki so imeli grad Mokrice v lasti skoraj dve stoletji (od 1727 do 1914). Poročen je bil z Matildo baronico Zois pl. Edelstein z Brda. Oba z ženo sta bila znana kot velika dobrotnika okoliškega prebivalstva. Po njem je grad podedovala edina hčerka Beatrika, takrat že baronica Gagern.[1]

Marca leta 1861 je bil izvoljen v prvi kranjski deželni zbor kot predstavnik veleposesti. Njegova politična kariera pa ni dolgo trajala, saj je že novembra 1865 odstopil.

Grof Gustav se je v nacionalnem vrenju 19. stoletja nagibal k slovenski strani. Bil je član upravnega odbora Slovenskega društva, ki je bilo v Ljubljani ustanovljeno leta 1848 in katerega glavna naloga je bila skrb za razvoj slovenskega jezika[2]. Pred prvimi volitvami v kranjski deželni zbor je ljubljanska policijska direkcijska, ki je sestavila zaupno oceno kandidatov, zanj zapisala, da je sicer lojalen, da pa je njegovo politično prepričanje nestabilno in da se nagiba k slovenski stranki[3]. Policijska ocena se je kasneje izkazala za točno, saj je v deželnem zboru dosledno glasoval za slovenske interese.

Bil je uspešen in napreden gospodar na svojem veleposestvu. Leta 1879 je v Novicah objavil prispevek Žveplo pomoč zoper gnjilobo kmetijskih pridelkov[4].

Leta 1855 je finančno podprl ustanovitev šole enorazrednice v Veliki Dolini, nato pa je bil dolgoletni predsednik krajevnega šolskega odbora[5].

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Preinfalk, Miha (2005). Auerspergi : po sledeh mogočnega tura. Ljubljana : Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. COBISS 219098624. ISBN 961-6500-79-1.
  2. Josip Apih (1888): Slovenci in 1848. leto
  3. Gorazd Stariha (2002): Začetek ustavnega življenja in ljubljanska policija. Kronika 50: 327-342.
  4. Gustav grof Auersperg (20.09.1879): Žveplo pomoč zoper gnjilobo kmetijskih pridelkov. Kmetijske in rokodelske novice, 37 (38): 300
  5. Tone Trden (1936): Osemdesetletnica ustanovitve šole na Veliki Dolini. Učiteljski tovariš 76(22)