Gustav Tönnies

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gustav Tönnies
Gustav Tonnies.png
Rojstvo 16. januar 1814
Stralsund, Švedska Pomorjanska
Smrt 12. november 1886
Ljubljana, Avstro-Ogrska
Poklic industrialec in poslovnež
Zakonci Amalija Malovrh

Gustav Johann Ludvik Tönnies , slovenski industrialec švedskega rodu,* 16. januar 1814, Stralsund, Švedska Pomorjanska, † 12. november 1886, Ljubljana, Avstro-Ogrska.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Gustav Tönnies se rodil 16. januarja 1814 v Stralsundu v Nemčiji (Mecklenburg-Predpomorjanska) oziroma na švedskem delu Pomorjanskega saj je takrat ta del Nemčije pripadal Švedski. Njegov oče je bil ladijski tesar iz Smaalanda na Švedskem, ki se je preselil v želji po boljšem življenju. Izučil se je se za tesarja in v letih 1830–1839 kot tesarski pomočnik delal v Nemčiji, Avstriji, Švici in Franciji, bil pa je tudi na Švedskem, Norveškem in v Rusiji. Leta 1842 se je zaposlil Gradcu kot tesar in se še ukvarjal s stavbnim ključavničarstvom.

Ko je graški podjetnik J. B. Withalm 1845 gradil Kolizej v Ljubljani, je bila Tönniesu dodeljena naloga, da izdela načrte za streho Kolizeja in poskrbi za izvedbo. Po končani gradnji se je odločil, da ostane v Ljubljani in si 1846 z izpitom pri deželni. gradbeni direkciji pridobil priznanje usposobljenosti za mestnega tesarskega mojstra, od magistrata pa obrtno dovoljenje.

Tönnies se ni omejil na tesarstvo, temveč je, izkoriščajoč ugodne gospodarske razmere (gradnja južne železnice skozi Ljubljano), svoje podjetje razširil na vso gradbeno stroko ter se sprva usmerjal v gradnjo železniške infrastrukture in industrijskih zgradb.

Leta 1858 je zgradil parno žago s strojno delavnico in delavnico za izdelavo parketa . Za zagotovitev gradbenega materiala je kupil kamnolome v Nabrežini, Momjanu in Repentabru. Rastoče podjetje je poleg drugih nepremičnin kupilo tudi močvirnato zemljo na robu Kosez pri Ljubljani in iz ilovice začelo izdelovati opeko. Tönnies jo je 1883 opremil s krožno pečjo, prvo na Kranjskem.

Leta 1871 je skupaj s F. Dobnerjem, bivšim upravnikom železarne na Dvoru pri Žužemberku, in ustanovil poleg stavbenega ključavničarstva še železolivarno in strojno delavnico. Leta 1880 je Dobner iz podjetja izstopil in Tönnies je ostal edini lastnik podjetja G. T. strojna delavnica in železolivarna. V Tönniesovih obratih so izdelovali stroje za lesarsko industrijo, sesalne naprave, turbine in parne stroje.

Vodil je številna dela pri gradni južne in gorenjske železnice, sodeloval pri gradnji tobačne tovarne v Ljubljani, zgradil Kozlerjevo pivovarno v Šiski, današnja Pivovarna Union, in pristaniška skladišča v Trstu.

Umrl je v 12. novembra 1886 v Ljubljani. Po njegovi smrti so vodenje podjetje z okoli 650 zaposlenimi prevzeli njegovi 4 sinovi: Emil, Gustav, Rudolf in Viljem, rojeni v zakonu z Ljubljančanko Amalijo Malovrh.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovenski biografski leksikon 1925-1991. (2009). Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 13, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1999