Guillaume Budé

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Guillaume Budé
Zahodna filozofija
Renesančni humanizem
Guillaume Budé by Jean Clouet.jpg
Guillaume Budé, avtor portreta Jean Clouet, 1536
Ime Guillaume Budé
Datum rojstva 26. januar 1467(1467-01-26)
Kraj rojstva Pariz, Francija
Datum smrti 23. avgust 1540 (73 let)
Kraj smrti Pariz
Glavna zanimanja filologija, etimologija, filozofija jezika, filozofija prava, politična filozofija, zgodovina
Pomembne ideje utemeljitelj znanstvene filologije in etimologije; dokazal, kako spremembe v jeziku vplivajo na tolmačenje zakonov

Guillaume Budé (latinsko Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.

Poleg humanista d'Étaplesa velja Budé za začetnika grškega jezikoslovnega študija v Franciji. Oba sta se izpopolnjevala pri bizantinskem humanistu Hieronimu iz Sparte, ki je bil prvi predavatelj grščine na pariški Sorboni. Njegovo najpomembnejše delo so »Digeste[1]«, v katerem je dokazal, kako so se skozi stoletja popačila pravna besedila, kar je potem vplivalo na tolmačenje zakonov in njihovo uporabo v praksi. Pomemben je tudi njegov prispevek k numizmatiki (razprava o antičnih kovancih »De Asse et Partibus«)

Med sodobniki je užival velik ugled. Med drugimi si je dopisoval z Rabelaisom, Erazmom Rotterdamskim in Thomasom Morom. Francoski kralj Franc I. je na Budéjev in Bellayev predlog ustanovil Collège Royal, ki je bil izvorno namenjen raziskovanju in poučevanju treh jezikov: grščine, latinščine in hebrejščine. Collège Royal velja za predhodnika sodobne Collège de France. Budé je dal kralju še pobudo za ustanovitev knijižnice v Fontainebleauju, ki je bila kasneje temelj za ustanovitev Bibliothèque Nationale.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ »Digeste« ali »Pandekti« , v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja, vir:SSKJ

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]