Guillaume Budé

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Guillaume Budé
Zahodna filozofija
Renesančni humanizem
Guillaume Budé by Jean Clouet.jpg
Guillaume Budé, avtor portreta Jean Clouet, 1536
Ime Guillaume Budé
Datum rojstva (1467-01-26)26. januar 1467
Kraj rojstva Pariz, Francija
Datum smrti 23. avgust 1540 (1540-08-23) (73 let)
Kraj smrti Pariz
Glavna zanimanja filologija, etimologija, filozofija jezika, filozofija prava, politična filozofija, zgodovina
Pomembne ideje utemeljitelj znanstvene filologije in etimologije; dokazal, kako spremembe v jeziku vplivajo na tolmačenje zakonov

Guillaume Budé (latinsko Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.

Poleg humanista d'Étaplesa velja Budé za začetnika grškega jezikoslovnega študija v Franciji. Oba sta se izpopolnjevala pri bizantinskem humanistu Hieronimu iz Sparte, ki je bil prvi predavatelj grščine na pariški Sorboni. Njegovo najpomembnejše delo so »Digeste[1]«, v katerem je dokazal, kako so se skozi stoletja popačila pravna besedila, kar je potem vplivalo na tolmačenje zakonov in njihovo uporabo v praksi. Pomemben je tudi njegov prispevek k numizmatiki (razprava o antičnih kovancih »De Asse et Partibus«)

Med sodobniki je užival velik ugled. Med drugimi si je dopisoval z Rabelaisom, Erazmom Rotterdamskim in Thomasom Morom. Francoski kralj Franc I. je na Budéjev in Bellayev predlog ustanovil Collège Royal, ki je bil izvorno namenjen raziskovanju in poučevanju treh jezikov: grščine, latinščine in hebrejščine. Collège Royal velja za predhodnika sodobne Collège de France. Budé je dal kralju še pobudo za ustanovitev knijižnice v Fontainebleauju, ki je bila kasneje temelj za ustanovitev Bibliothèque Nationale.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ »Digeste« ali »Pandekti« , v zakonodaji cesarja Justinijana zbrani izvlečki iz del rimskih pravnikov drugega in tretjega stoletja, vir:SSKJ

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]