Grobnica narodnih herojev, Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grobnica narodnih herojev
Grobnica narodnih herojev, Ljubljana is located in Slovenija
Grobnica narodnih herojev, Ljubljana
Geografski položaj: Grobnica narodnih herojev, Slovenija
Lokacija Na Trgu narodnih herojev, Ljubljana
Koordinati 46°3′5.55″N 14°30′2.04″E / 46.0515417°N 14.5005667°E / 46.0515417; 14.5005667Koordinati: 46°3′5.55″N 14°30′2.04″E / 46.0515417°N 14.5005667°E / 46.0515417; 14.5005667
Zgrajeno 1949-1952
Arhitekt Edvard Mihevc (arhitekt; 1949), Boris Kalin (kipar; 1949)
Uradno ime: Ljubljana - Grobnica narodnih herojev
Razglasitev 23.oktober 1983 [1]
evid. št. 343

Gróbnica národnih herójev v Ljubljani je spomenik padlim narodnim herojem NOB, ki se nahaja na Trgu narodnih herojev. Grobnica je pod zemljo, ob njej je spomenik v obliki sarkofaga. Postavili so ga leta 1949. Kasneje so grobnico dopolnjevali in ob zadnji prenovi dvignili sarkofag na granitni podstavek. Na zahodni in vzhodni stranici sarkofaga sta bronasta reliefa s prizori iz narodno osvobodilnega boja. Umetniška avtorja grobnice sta arhitekt Edo Mihevc in kipar Boris Kalin.

Grobnica je v senci dreves na zahodni strani zgradbe državnega zbora, v parku pred Narodnim muzejem Slovenije.

Napis na zgornjem robu je za spomenik sestavil pesnik Oton Župančič:

Domovina je ena nam vsem dodeljena, in eno življenje in ena smrt.
Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje in kaj je smrt?
Bodočnost je vera, kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.

Opomba: Na spomeniku so verzi izpisani z velikimi črkami, brez presledkov in brez ločil, razen * za konec vrstice.

Izmed skupno 1.312 odlikovanih z jugoslovanskim redom narodnega heroja, oziroma 156 iz Slovenije, so v grobnici pokopani naslednji:
zapisani na severni strani sarkofaga

zapisani na zahodni strani sarkofaga

zapisani na vzhodni strani sarkofaga

zapisani na južni strani sarkofaga

Večina v grobnici pokopanih je zavzemala vidne položaje v NOB in/ali v povojnem političnem življenju Slovenije in Jugoslavije. Politični voditelji so bili primer: Tone Tomšič (†1942), Miha Marinko, Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Dušan Kveder; vojaški voditelji pa Franc Rozman-Stane, Ljubo Šercer, Janko Premrl-Vojko, Milovan Šaranović ter Dragan Jevtić (vsi padli med NOB) in Stane Semič-Daki ter Dušan Kveder - Tomaž.
Naslednji izmed pokopanih herojev so bili počaščeni že med NOB s poimenovanjem partizanskih enot (brigad): Tone Tomšič, Slavko Šlander, Miloš Zidanšek, Ljubo Šercer in Janko Premrl-Vojko (glej Slovenske partizanske brigade).

Leta 1983 je bila grobnica razglašena za kulturni spomenik.[2]

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 343". Register nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo. 
  2. ^ Odlok o razglasitvi spomenikov delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve za zgodovinske spomenike, Ur.l. SRS, št. 33/83-1361.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]