Pojdi na vsebino

Grafit (umetnost)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Grafitar na delu

Grafit (mn. grafiti) je umetniška risba, napis ali slika na javni površini (največkrat na zidu) narejen s kredo, ogljem ali sprejem. Grafit je tipičen za subkulturo velikih mest in pogosto vsebuje politična sporočila oz. uporniški odnos do socialnih norm.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]
Grafit s protestno noto po rušenju Roga (ljubljanski grb ima namesto zmaja narisan simbol evra)

Izraz izhaja iz italijanske besede graffito, ki pomeni podobo ali napis, ki nastane s strganjem po trdi površini (iz graffiare = praskati). Množinska oblike besede, graffiti, se je v večino svetovnih jezikov prenesla s pomenom stenski napis ali podoba, s posebnim poudarkom na poljudnem izvoru in večinoma kontestativni vsebini.

Slovenija Republika Banana
Grafit v Ajdovščini

Grafiti v umetnosti

[uredi | uredi kodo]

Grafit se v umetnosti obravnava kot oblika lastnega likovnega izražanja, ki nemalokrat razbija monotonost urbanega javnega prostora in na drugačen način opozarja na npr. namen ali posebnost objekta, aktualnosti v družbi, prostoru, včasih tudi na humoren in nevsakdanji način.

Nekateteri grafitarji so s svojimi deli v značilnem slogu dosegli širšo in celo mednarodno prepoznavnost.

Znani ustvarjalci

[uredi | uredi kodo]

Banksy je anonimni britanski ulični umetnik, politični aktivist in filmski režiser, ki deluje od 90. let dvajsetega stoletja. Njegova satirična ulična umetnost in subverzivni epigrami združujejo temen humor z grafiti, izvedenimi v izraziti tehniki stenciranja.

Grafiti Banksya

[uredi | uredi kodo]