Šrajbarski turn

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Grad Leskovec)
Šrajbarski turn
Šrajbarski turn se nahaja v Slovenija
Šrajbarski turn
Šrajbarski turn
Geografska lega: Šrajbarski turn, Slovenija
LegaLeskovec pri Krškem
Mestna občina Krško
Koordinati45°57′7″N 15°28′16″E / 45.95194°N 15.47111°E / 45.95194; 15.47111Koordinati: 45°57′7″N 15°28′16″E / 45.95194°N 15.47111°E / 45.95194; 15.47111
ArhitektLovrenc Prager (ok. 1770)
Uradno ime: Leskovec pri Krškem - Grad Šrajbarski turn
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.317[1]
Uradno ime: Leskovec pri Krškem - Območje gradu Šrajbarski turn
Razglasitev6. oktober 1999
evid. št.8772[2]

Grad Šrajbarski turn, tudi grad Leskovec (nemško Turn am Hard), je grajsko poslopje, ki leži v Leskovcu pri Krškem.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Valvazorjev bakrorez gradu

Šrajbarski turn se prvič omenja leta 1436, ko bi naj tukaj bila dva dvorca. Šrajbarski turn je bil takrat v rokah barona Johanna Dürrerja (von der Dur), ki ga je imel v lasti sočasno s Celjskimi grofi in ga njim pozneje prodal. Znano je, da je bil takrat mogočen grad Leskovec leta 1515 napaden in oplenjen s strani kmečkih upornikov. Celjskim grofom so po letu 1456 sledili naslednji lastniki:

Sredi 17. stoletja so grad in posest pridobili grofje Auerspergi, ki so bili z vmesnimi presledki njegovi lastniki še leta 1903. Vmes so ga Auerspergi že čez en mesec prodal grofu Petru Zrinjskemu. Grad je leta 1685 kupil grof Janez Herbert Auersperg, general v Karlovcu. V posesti Turjačanov je ostal do leta 1903, ko sta ga kupila posestnik Karel Kotnik iz Verda in Jožef Lenarčič iz Vrhnike. Po prvi svetovni vojni je bil graščak v Šrajbarskem Turnu pisatelj Friderik Gagern. Zadnji lastniki so bili Trenzi iz Šentjerneja, ki so grad 1938 preuredili v letovišče.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Pročelje z glavnim vhodom
Mavzolej Auerspergov in Gagernov v bližini gradu – grob Antona Alexandra von Auersperga

Šrajbarski turn je značilen primerek središčno zasnovane obrambne arhitekture z vogalnimi stolpi in v sredini s pravokotnim notranjim arkadiranim dvoriščem. Verjetno je iz druge četrtine 16. stoletja.

Grajski stavbni razvoj je bil v sredi 16. stoletja v glavnem zaključen. Štirje stanovanjski trakti oklepajo največjo arhitekturno vrednoto tega objekta – lepo arkadno dvorišče. Arkade so oprte na renesančne kapitele, med njimi se še kažejo redki ostanki nekdanje poslikave, ohranjena pa je tudi naslikana sončna ura. Nad grajskim vhodom je relief z grbom družin Auersperg-Falkenhayn, na dvoriščni strani zgradbe pa vzidan grb plemiške družine Khysl.

Iz 17. stoletja je renesančno zasnovani grajski park, v katerem so postavili spominsko obeležje Alfonzu Paulinu (1853–1942), znamenitemu slovenskemu botaniku, sinu grajskega oskrbnika.

Območje gradu je razglašeno za kulturni spomenik državnega pomena[3].

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 317«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8772«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  3. Odlok o razglasitvi Območja gradu Šrajbarski turn za kulturni spomenik državnega pomena, Uradni list RS, št. 81/1999 z dne 05.10.1999

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]