Goveji obad
| Goveji obad | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 |
||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
|
||||||||||||||
|
|
||||||||||||||
| Tabanus bovinus Linnaeus, 1758 |
Goveji obad ali brencelj (znanstveno ime Tabanus bovinus) je eden največjih predstavnikov obadov, ki živi tudi v Sloveniji.
Opis [uredi]
Goveji obad zraste med 25 in 30 mm v dolžino. Samice se prehranjujejo s krvjo goveda, pa tudi s krvjo drugih vrst živali, tudi človeka. Kri zagotavlja pomembne beljakovine za razvoj jajčec, ki jih odlagajo na rastlinje, največkrat na vlažnih travnikih in v bližini voda. Ličinke, ki se izležejo iz njih, živijo v tleh, kjer lovijo ličinke drugih žuželk in tudi drobne žuželke. Samci se prehranjujejo z nektarjem, zadržujejo se bolj v gozdnatih območjih in so precej teritorialni[1].
Kot večina ostalih vrst te družine ima tudi goveji obad velike sestavljene oči z zanimivimi progastimi barvnimi vzorci. Telo in krila so pri govejem obadu sivkastorjave barve, velja pa za eno najhitreje letečih žuželk.
Galerija [uredi]
-
Goveji obad ima preko oči zanimiv barvni vzorec (na sliki samec te vrste)
-
Samec govejega obada
-
Reference [uredi]
- ^ Stubbs, A. and Drake, M. (2001) (v English). British Soldierflies and Their Allies: A Field Guide to the Larger British Brachycera. British Entomological & Natural History Society. Str. 512. ISBN 1-899935-04-5.
