Gorsko izrazoslovje
Ta stran opisuje nekatere izraze, povezane z alpinizmom.
Vsebina
B[uredi | uredi kodo]
- balvan
- Zelo velika, tudi več ton težka skala, običajno v povsem tujem okolju, na pašniku, v gozdu, ki jo je odložil ledenik ali plaz ali se je odtrgala iz stene.
- bivak vreča
- Lahka, spalni, podobna vreča, za bivakiranje v sili.
- bok gore
- Ploskev, ki omejuje steber, steno; stranski del stebra, stene, gore.
Č[uredi | uredi kodo]
- čelada
- kos zaščitne opreme za glavo, navadno iz plastike.
- čelna svetilka
- baterijska (ali karbidna svetilka), ki jo namestimo na glavo oziroma na čelado, da imamo proste roke za hojo, plezanje, turno smučanje.
- čok
G[uredi | uredi kodo]
- gora
- Izrazita, navadno visoka vzpetina zemeljskega površja.
- gorovje
- v zaključeno celoto povezana skupina gore
- gorstvo
- zaključena celota gora.
- grapa
- Velika podolžna razjeda, ki poteka z vrhnjih delov gore proti dolini, čez pobočje, steno, nastala zradi delovanja vode, snežnih in/ali lednih plazov; Tudi ozka dolina s strmimi pobočji.
- greben
- Podolgovat stik dveh strmih pobočij ali sten; tudi strma, podolgovata visokogorska vzpetina.
- greda
- Navadno ožja, poševno potekajoča polica v skalovju, nasuta s kamenjem.
- grigri
- Kovinska priprava trikotne oblike za varovanje od zgoraj ali spodaj in pri napredovanju v plezališčih, ki samodejno zaustavi drsenje vrvi in skrajša padec, sestavljena iz notranjega polkrožnega utora, skozi katerega teče plezalna vrv, in ušesa, v katero se vpne vponka zaradi zaprtja in pritrditve na telo, plezalni pas.
H[uredi | uredi kodo]
- hrbet
- Zaobljena podolgovata gorska vzpetina z razmeroma položnimi pobočji, nastala zaradi tektonskih premikov oziroma kolizije dveh tektonskih plošč. Označuje tako gorski hrbet na kopnem, kot hrbet v oceanih in morjih.
I[uredi | uredi kodo]
- igla
- Vitka, koničasta skalna tvorba.
J[uredi | uredi kodo]
- jeklenica
- Žična vrv, vita iz jeklenih žic; tudi 5,6 mm debela vrv za reševanje, vita iz jeklenih žic.
K[uredi | uredi kodo]
- kamin
- Strma in ozka razpoka s prečnim prerezom navadno v obliki črke U in vzporednima stenama, široka najmanj toliko, da je mogoče gvozdenje s celim telesom.
- klin
- Kovinski pripomoček s steblom, glavo in ušesom, ki se zabije v razpoko, izvrtino v skali, sneg, led, uvije v led za varovanje in napredovanje pri plezanju, reševanju; tudi v obliki ostrega kota uravnan zaključek doline.
- klonica
- Lopa, manjša votlina.
- kočna
- Polkrožen zaključni del ledeniške doline, obdan s strmimi pobočji; pogosto ime za gore nad takimi dolinami.
- komarča
- Strm zatrep, skalnat več deset ali sto metrov visok prag nad koncem ledeniške doline.
- kompas
- navigacijska priprava, za določanje smeri neba s pomočjo magnetne igle, tudi z vetrovnico in vizirno napravo.
- komplet
- Hitra zanka; dve vponki, ki sta povezani s trakom. Eno vpnemo v klin, v drugo pa vrv.
- kot
- Ozek sklep doline, obdan s strmimi pobočji; tudi stik dveh pokončnih ploskev v steni.
- kuk
- Špičast oster vrh.
L[uredi | uredi kodo]
- leva
- Majhna in zelo plitva vdolbina v steni.
- lijak
- Skalni žleb ali njegov del, ki se proti dnu zožuje.
- lom
- Del pobočja, kraj, kjer svet hitro prehaja v strmino.
- lopa
- Nekoliko večja kot leva, a ne globoka vdolbina v steni; tudi klonica.
- luknja
- Okno, naravni prehod skozi skalo ali med skalami; tudi presledek v grebenu.
- luska
- Skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene.
M[uredi | uredi kodo]
- markacija
- Barvno znamenje za označevanje poti v obliki kroga, trikotnika, pravokotnika, črt ali puščic, tudi s črkami in številkami.
- melišče
- Svet ob vznožju gorskih sten, prekrit z odkruški: s peskom, z gruščem, kamenjem in posameznimi skalami.
- metulj
- Pripomoček za varovanje (pri tehničnem plezanju tudi napredovanje); aktivno zatikalos prožnim ali togim steblom ali dvema stebloma z zanko iz jeklenice, s tremi ali štirimi izsredniki in napenjalom, ki se namesti v poči tako, da se napenjalo potegne navzdol, pri čemer se izsredniki zaprejo, pri popustitvi napenjala pa razprejo.
- Možic
- Iz kamenja zložen stožec za orientacijo na brezpotjih, v plezalni smeri, označevanje vrhov.
N[uredi | uredi kodo]
- napušč
- Bolj ali manj vodoravna spodnja ploskev izbokline, podobna strešnemu napušču (streha).
- neskončna zanka
- Sklenjena zanka iz sešitega traku, krajšega kosa vrvi, pomožne vrvice, sklenjenih s podaljševalnim vozlom, za spust po vrvi, sisteme varovališč, škripčevja; za navezovanje, varovanje na stojišču/varovališču.
- niša
- Manjša votlina v steni z ravnim ali položnim dnom.
O[uredi | uredi kodo]
- okno
- Odprtina v steni, grebenu večjih razsežnosti, skozi katerega se vidi.
- oprimek
- Izboklina, vboklina, razpoka v skali, ledu, trdem snegu, umetni steni, za katero se plezalec (lahko) oprime pri napredovanju, mirovanju.
- osmica
- Pripomoček iz kovinske ploščice v obliki številke osem za varovanje in spuščanje po vrvi; tudi vozel, ki se uporablja za privezovanje na pas.
- ostenje
- Skupina sten na isti strani gore, ki se dvigajo nad dolino in tvorijo celoto.
- ozebnik
- Ozek strm prehod med stenama, kjer je do poznega poletja ali stalno sneg.
P[uredi | uredi kodo]
- peč
- Starejši ljudski izraz za pečino, neporaščeno skalno območje, steno.
- planota
- Višji, precej raven ali rahlo razgiban gorski svet, omejen s strmejšimi pobočji.
- plaz
- Gmota snega, ledu, kamenja, zemlje, ki drsi, teče, se kotali ali puhne v dolino.
- plaznica
- Celotna dolžina plazu od čela napoke do čela plaznega stožca.
- pleče
- Položen vršni del gore.
- plezalni pas
- Priprava iz nosilnega, sedežnega in prsnega dela, ki v sistemu varovanja sprejme in porazdeli sile pri padcu in visenju na svoje dele in dele telesa.
- plošča
- Strm, navpičen ali previsen, gladek ali slabo razčlenjen del stene.
- pobočje
- Nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore.
- poč
- Razpoka v steni, širša od reže, široka za roko ali nogo.
- poklina
- Plitva skalna razpoka, ožja od poči.
- polica
- Vodoraven ali poševen, iz stene izstopajoč del ali pas kamnine, kjer je mogoč prehod.
- pomožna vrvica (prusik)
- Navadno 4-8 mm debela in 40 cm - 7 m dolga vrv, ki se uporablja za zanke, vozle pri reševanju, samovarovanju, kot vmesni člen med dvema pritrditvenima točkama.
- prag
- Nekaj deset metrov visoka, strma ali navpična stena v položnejšem svetu; tudi višji navpičen odsek v nagnjeni površini (stopnja < prag < skok).
- previs
- Del stene, ki ima naklonski kot večji od 90°.
R[uredi | uredi kodo]
- rama
- Širok, položen ali vodoraven del grebena, raza, ki omogoča lažji prehod, tudi počivanje.
- raz
- Rob kjer se stika dvoje strmih pobočij ali sten, navadno z razčlenjenim vrhnjim delom.
- raztežaj
- Dolžina uporabljene plezalne vrvi med dvema varovališčema, nekdaj med 30-40 m, zdaj 50-70 m; tudi razdalja v smeri, steni, ki ustreza taki dolžini.
- rebro
- Neizrazit del raza ali neizrazita stebrasta oblika v steni.
- rob
- Terenski lom, izrazit obronek, pod katerim je prepad s kamnito površino.
- rušje
- Grmičast bor, ki raste v višjih legah, navadno nad gozdno mejo; tvori skoraj neprehoden svet.
S[uredi | uredi kodo]
- sedlo
- Nižji del gorskega slemena, kjer je možen pehod iz ene doline v drugo.
- sidrišče
- Mesto z eno ali več sidrnimi točkami, navadno na varovališču.
- skalovje
- Več velikih skal.
- skok
- Glej prag.
- sleme
- Enakomerno visoka podolgovata, strma gorska vzpetina. Po navadi porasel in nerazčlenjen.
- steber
- Visok, izrazit, izbočen del stene, ki je omejen s strmimi ploskvami, boki, tudi grapami, ki pogosto sega od vznožja do vrha stene.
- stena
- Zelo strmo skalno ali ledeno pobočje z nagibom nad 40º.
- stojišče
- Mesto v steni, kjer je omogočeno stati. Odtod plezalec varuje soplezalca.
- stolp
- Velika pokončna kamnita tvorba, ki je v spodnjem delu zaraščena s steno.
- stop
- Razčlemba v steni, na katero lahko med plezanjem stopimo.
- svedrovec
- Specialni sklani klin, za pritrditev katerega v steno izvrtamo luknjo in ga uvijemo vanjo. Uporablja se na mestih, kjer ni moč zabiti običajnega klina.
Š[uredi | uredi kodo]
- škrbina
- Ozek in oster presledek v grebenu.
- šotor
- Zložljiva priprava za začasno prenočevanje.
- špik
- Stožčasta oblika vzpetine. Koničast vrh gore.
V[uredi | uredi kodo]
- varovališče
- Mesto, prostor v steni s sidriščem in stojiščem, kjer plezalec varuje sebe in soplezalca.
- vponka
- Kovinski pripomoček z obroču podobnim telesom in zaskočko na vzmet v katerega se pri plezanju, hoji, reševanju vpre vrv, pomožna zanka, hitra zanka, še ena vponka zaradi (samo)varovanja. Dve vponki povezani z zanko tvorita sistem, lahko pa se uporablja tudi samostojno.
- vratca
- Ozek presledek v grebenu, v katerem je mogoče speljati stezo.
- vrh
- Najvišji del gore.
- vrv
- Osnovni plezalni pripomoček, namenjen varovanju soplezalca. V alpinizmu se največ uporabljajo dinamične vrvi, ki se pri padcu raztegnejo in s tem ublažijo sunek. Kadar se vrv napelje za stalno, da se ob njej vzpenja z žimarji, se uporabi statična vrv.
Z[uredi | uredi kodo]
- zagozda
- Skala, ki se je ustavila in utrdila.
- zajeda
- Vdolbina v skalovju z zelo razprtima stenama.
- zaščitna folija
- Po navadi aluminijasta folija, za zaščito pred mrazom, v ekstremnih razmerah.
- zatič
- Pripomoček za varovanje.
- zob
- Stolpu podobna, ostra, navpična kamnita tvorba manjšega odseka.
Ž[uredi | uredi kodo]
- žimar
- Pripomoček za vzpenjanje po pritrjeni vrvi. Gibanje po vrvi je možno v smeri naprej, pri potegu pa mehanizem zgrabi vrv.
- žleb
- Strma izdolbina v steni ali pobočju, plitvejša in manj izrazita kot grapa.
Vir[uredi | uredi kodo]
- Planinski terminološki slovar, ZRC SAZU 2002, ISBN 9616358-68-5