Gorska sinica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorska sinica
Parus atricapillus 2 (Marek Szczepanek).jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Poddeblo: Vertebrata (vretenčarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Passeriformes (pevci)
Družina: Paridae (sinice)
Rod: Parus[1]
Vrsta: P. montanus
Znanstveno ime
Parus montanus
Conrad von Baldenstein, 1827
Sinonimi

Poecile montanus

Gorska sinica (znanstveno ime Parus montanus)[1] je ptica pevka iz družine sinic (Paridae).

Večinoma je prisotna le v centralni in vzhodni Evropi. Je sestrska vrsta močvirske sinice in se z njo včasih tudi križa.

Telesne značilnosti[uredi | uredi kodo]

Gorska sinica je velikosti od 11–12 cm z razponom kril od 17–18 cm in okvirno težo 9-11 g.[2] V marsičem je podobna močvirski sinici, le da ima nekoliko bolj motno črno kapo in več črnine na podbradku.

Podobna je tudi žalobni sinici.

Gnezdenje[uredi | uredi kodo]

Gnezdi v drevesnih duplih, ki pa si jih sama izdolbe in zaradi tega potrebuje trohneča drevesna debla, ki so dovolj mehka da lahko duplo izdolbe. Samica vali samo enkrat, v času od meseca aprila do maja, znese pa okoli 6-9[3] jajc v 13-15 dneh. Mladiči so gnezdomci in valjenci, poletijo pa po 17-19 dneh.

Življenjski prostor in navade[uredi | uredi kodo]

Habitat gorske sinice zajema povečini le centralno in vzhodno Evropo, medtem ko je v ostalih predelih redkost. Na Iberskem polotoku, Škotskem, Irskem in v jugozahodni Franciji je ni moč najti. Populacijo v Evropi ocenjujejo na 4-6 milijonov gnezditvenih parov.[4] Gorska sinica je prebivalka mešanih in iglastih gozdov v sredogorjih in gorovjih, ponekod tudi vrbovja in brezja v močvirnatih predelih. Na splošno velja, da se gorska sinica pojavlja na višjih nadmorskih višinah kot močvirska.

V Sloveniji se sklenjeno pojavlja od Julijskih Alp do Pohorja. Tudi drugi je vezana na višje predele, denimo v Trnovskem gozdu in na Snežniku.

Klici gorske sinice so globoki in nosljavi dze-dze-dze, v nasprotju s klici močvirske sinice piču; po tem jih torej zlahka ločimo med seboj. Mladostni osebki se pozimi zelo redko pridružijo mešanim siničjim jatam. Aktivna je samo podnevi.

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Tako kot močvirska sinica se tudi gorska sinica v gnezditvenem obdobju prehranjuje z žuželkami, v ostalem času pa s semeni, jagodami in orehi in si tudi naredi zaloge hrane. Ob krmilnicah ni pogosta.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Po mnenju ameriških ornitologov sodi močvirska sinica v samostojen rod Poecile.
  2. ^ British Garden Birds - Willow Tit (Britanske vrtne ptice - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (v angleščini)
  3. ^ Na http://www.garden-birds.co.uk/birds/willowtit.htm je navedeno število jajc od 5-13.
  4. ^ Birdguides - Willow Tit (Ptičji vodniki - Gorska sinica). Pridobljeno 2007-08-19. (v angleščini)

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]