Gorgonzola (sir)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gorgonzola 1.jpg

Gorgonzola je vrsta sira, ki ga lahko prištevamo med poltrde sire ali pa med mehke sire. Sir izhaja iz Italije in je ime dobil po majhnem mestu Gorgonzola, ki leži vzhodno od Milana.

Gorgonzola je visoke valjaste oblike, z ravnimi ploskvami. Premer hlebca visokega 10 do 15 cm je od 18 do 20 cm. Skorja je gladka, vlažna, z vidnimi vbodi, brez plesni. Testo je gibko, ne sme se drobiti, bele ali rumenkaste barve in prepredeno z neštetimi nitkami posebno žlahtne plesni (Penicillium gorgonzola). Okus je ne preoster, pikanten, primerno slan, slasten. Sir ima čist vonj. Hlebci sira tehtajo do 8 kg in so često zamotani v posebno rdečkasto-rjavo glino ali pa zelen staniol papir. Čas zorenja je najmanj 2,5 meseca (do 8 mesecev). Gorgonzola vsebuje najmanj 48% maščobe v suhi snovi, okoli 60% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 3% kuhinjske soli.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Renčelj, Stanko, Siri-nekdaj in zdaj, ČZD Kmečki glas, Ljubljana, 1995