Globinska ostrina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Makrofotografija z zelo majhno globinsko ostrino
Vpliv zaslonke na zabrisanost in globinsko ostrino. Točke v gorišču (2) projicirajo točke na ravnino slike (5), točke pri različnih razdaljah (1 and 3) projicirajo zabrisane slike ali sipalni krog. Zmanjšanje velikosti zaslonke (4) zmanjša velikost krogov zabrisanosti točk, ki niso v goriščni ravnini, tako da je zabrisanost zanemarljiva, vse točke pa so znotraj globinske ostrine.

Globínska ostrína (angleško depth of field ali s kratico DOF) je v optiki in še posebej v povezavi s fotografijo in filmom del prizora, ki se na sliki pojavi zadovoljivo ostro. Čeprav lahko leče prikažejo sliko le na eni razdalji, zmanjšanje ostrine postopoma pada na vsaki strani goriščne razdalje, tako da neostrosti znotraj globinske ostrine pri normalnih pogojih gledanja ne opazimo.

V nekaterih primerih je zaželeno, da je celotna slika ostra in s tem globinska ostrina velika. V dugih primerih je majhna globinska ostrina učinkovitejša, ker poudari predmet, ospredje in ozadje pa sta neizrazita. V kinematografiji se velika globinska ostrina pogosto imenuje globoko gorišče, majhna pa plitko gorišče.