Globin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Trirazsežnostna struktura hemoglobina. Štiri podenote so prikazane v rdeči in modri, hemske skupine pa v zeleni barvi.

Globini so velika skupina beljakovin, prisotnih v številnih organizmih, ki nase vežejo hemsko strukturo. Njihova vloga je vezava in prenašanje kisika.[1]

Glavne skupine globinskih molekul[1]:

  • hemoglobin – prisoten je pri vretenčarjih in prenaša kisik od pljuč v ostala tkiva. Sestavljen je iz štirih globinskih enot (2 verigi α in 2 verigi β), vezanih na molekulo hema;
  • mioglobin – je prav tako prisoten pri vretenčarjih in je sestavljen iz ene verige globina in ene molekule hema. Prenaša in hrani kisik v mišicah;[2]
  • globini pri nevretenčarjih – pri nevretenčarjih nahajamo številne različne globinske beljakovine. Za mehkužce so značilni monomerni in dimerni mišični globini, pri žuželkah obstajajo različne vrste zunajceličnih globulinov ...;
  • leghemoglobin – hemoproteini v koreninah stročnic in oskrbuje s kisikom bakterije, ki živijo v sožitju z rastlino;
  • flavohemoproteini – hemoproteini pri bakterijah in glivah. Sestavljeni so običajno iz dveh domen, ene globinske in ene FAD vsebujoče reduktazne domene.

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 http://www.expasy.org/cgi-bin/nicedoc.pl?PS01033; vpogled: 14. 2. 2011.
  2. ^ http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx Slovenski medicinski e-slovar; vpogled: 14. 2. 2011.