Glavata kareta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Glavate karete)
Glavata kareta

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Sauropsida (plazilci)
Podrazred: Anapsida
Red: Testudines (želve)
Družina: Cheloniidae (morske želve)
Rod: Caretta
Rafinesque, 1814
Vrsta: C. caretta
Znanstveno ime
Caretta caretta
Linnaeus, 1758
Območje glavatih karet
Območje glavatih karet

Glavata kareta (znanstveno ime: Caretta caretta) je morska želva, ki zraste od 70 cm do 100 cm. V primerjavi z drugimi morskimi želvami ima glavata kareta veliko glavo in močne čeljusti, s katerimi drobi oklepe jastogov, rakovic in drugega trdega plena. Vsaki dve leti ali pa celo redkeje odloži do 5 legel s približno 100 jajci.

Zgradba telesa[uredi | uredi kodo]

Želvje telo obdaja oklep iz kostnih plošč in roženih ščitov. Na zgornji strani je obokan, spodaj pa sploščen. Želve so tako na varnem. Oba dela oklepa povezuje, ob strani mehek ali okostenel mostič. Mostič je odvisen od tega kakšne vrste je želva. Skozi sprednjo odprtino moli svoj dolgi, gibljivi vrat z majhno glavo in sprednjimi nogami, zadaj pa zadnje noge in kratek rep. Večina želv ima na zunanjih delih telesa, na nekaterih mestih močne rožene luske. Ti ščiti zaprejo želvi odprtine od znotraj, ko se v nevarnosti povlečejo v svoj oklep. Zaradi okornih nog tekajo le počasi. V vodi pa so zelo hitre. Tudi na različne držljaje se zelo dobro odzivajo.

Prehranjevanje[uredi | uredi kodo]

Želve se prehranjujejo z morskimi živalmi različnih vrst in tudi z rastlinami. Želve nimajo zob. Na čeljustih ima ostre rožene tulce, s katerimi raztrga večji plen. Na kopnem, zelo spretno razkosajo rastlinske dele, v vodi pa živalski plen.

Dihanje[uredi | uredi kodo]

Želve dihajo s pljuči. Če ne morejo do gladine morja, utonejo. S pljuči dihamo tudi ljudje. Pljuča so organ, ki prejemajo kisik in ga oddajajo v vse celice.

Razmnoževanje[uredi | uredi kodo]

Mesta gnezdenja glavate garete

Ko je želva oplojena in pripravljena na valjenje odide na kopno, izkoplje luknjo v pesku in izvali jajca. Nato luknjo zakoplje. Ko to opravi se napoti k morju. Ko jajca dozorijo, se iz njih izležejo mladiči. Jajčno lupino prelomijo z usti. Po najkrajši poti se napotijo proti morju. Veliko mladičev nikoli ni in ne bo doseglo morja saj jih razni ptiči pojedo na poti do morja.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

  • Zaradi sledi, ki jo samica pusti po valjenju, ob odhodu k morju, veliko plenilcev poje mladiče še preden se izvalijo.
  • Želvja jajca so velika kot žogica za namizni tenis.
  • Mladiči se izvalijo z mehkim oklepom. Oklep se strdi nekaj minut po tem ko se mladiči izležejo.
  • Želvaki preživijo celo svoje življenje v vodi, medtem ko želve gredo na kopno le takrat, ko izležejo jajca.
  • Želve se prehranjujejo tudi z meduzami. Zaradi onesnaževanja pa mimogrede pojedo tudi kakšno vrečko, ki plava v vodi. Zato se želva zaduši.
  • Ko samica leže jajca jih izleže okoli 100.
  • Imajo tako močan oklep, da jih lahko povozimo z avtom in jim ne bo nič.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]