Glauberit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Glauberit
Skupek kristalov glauberita (depozit Bertram Siding Sulfate, Kalifornija
Splošno
KategorijaVI. razred: Sulfati
Kemijska formulaNa2Ca(SO4)2
Strunzova klasifikacija07.AD.25 (sulfati)
Klasifikacija DANA28.04.02.01 (brezvodne kisline in sulfati)
Kristalna simetrijamonoklinska prizmatična,
H-M simbol: (2/m),
prostorska skupina: C 2/c
Osnovna celicaa = 10,129 Å, b = 8,306 Å,
c = 8,533 Å; β = 112,19°; Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa278,18 g/mol
Barvasiv ali bledo rumen, brezbarven
Kristalni habitploščati prizmatični kristali
Kristalni sistemmonoklinski
Razkolnostpopolna na {001}, nepopolna na {110}
Lomškoljkast
Žilavostkrhek
Trdota2,5 - 3
Sijajsteklast do voščen, na razkolih bisern
Barva črtebela
Prozornostprozoren do prosojen
Specifična teža2,75 – 2,85
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,507 - 1,515
nβ = 1,527 - 1,535
nγ = 1,529 - 1,536
Dvolomnostδ = 0,022
Kot 2V24° - 34°
Disperzijamočna, r > v
Topnostklorovodikova kislina in voda
Pretvorbezlahka preperi v CaSO4
Drugopogosto psevdomorf
Sklici[1][2][3]

Glauberit je sulfatni mineral s formulo Na2Ca(SO4)2. Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu.

Mineral so prvič opisali leta 1808 v rudniku El Castellar v španski pokrajini Kastilja-Manča in ga imenovali po nemško/nizozemskem alkimistu in kemiku Johannu Rudolfu Glauberju (1604–1668).[1]

Kristal sadre, ki je nastala iz glauberita

Mineral je pogosta sestavina celinskih in morskih evaporitnih skladov. Nastaja tudi v hidrotermalnih depozitih, sublimatih v okolici fumarol, amigdulah v bazaltu in nitratnih depozitih v suhih klimatskih okoljih. Spremljajoči minerali so halit, polihalit, anhidrit, sadra, tenardit, mirabilit, sasolit in bledit.[3]

Zaradi dobre topnosti ga voda pogosto spere z netopne matrice, v kateri ostane značilno oblikovana votlina. Zaradi kemijske sestave zlahka preperi v druge minerale kot psevdomorf. V vlažnih okoljih so pogosti psevdomorfi sadre. Kristali glauberita in njegovi psevdomorfi so običajno zlahka prepoznavni zaradi dvojčičenja in kristalnega habita, ki se kaže v edinstveno oblikovanih sploščenih, pogosto navidezno romboedričnih posameznih kristalih.

Sklici[uredi | uredi kodo]