Glan-Taylorjeva prizma

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zgradba in delovanje Glan-Taylorjeve prizme

Glan-Taylorjeva prizma je optična prizma, ki spada med polarizacijske optične prizme.

Imenuje se po nemškem fiziku in meteorologu Paulu Glanu (1846–1898) in A. M. Taylorju. Prva sta jo opisala Archard in Taylor leta 1948.[1]

Zgradbe in delovanje[uredi | uredi kodo]

Narejena je iz dveh prizem iz kalcita, ki imata za osnovno ploskev pravokotni trikotnik. Mineral kalcit je znan po svoji dvolomnosti. Med prizmama je vzdolž hipotenuze zračna reža. Optična os kristala kalcita je vzporedna z ravnino, ki odbija. Na zračni reži se redni žarek odbije po popolnem odboju, izredni žarek pa nadaljuje pot in na koncu zapusti prizmo. Ker je vpadni kot na zračno režo zelo blizu Brewstrovemu kotu, se zelo malo svetlobe iz izrednega žarka odbije. Zaradi tega je ta vrsta polarizacijske prizme boljša kot Glan-Foucaultova prizma.

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Archard, J.F.; Taylor, A.M. (1948). »Improved Glan-Foucault prism«. J. Sci. Instrum. Zv. 25. str. 407–409. doi:10.1088/0950-7671/25/12/304.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]