Girolamo Fracastoro

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Girolamo Fracastoro
Portret
Girolamo Fracastoro
RojstvoGirolamo Fracastoro
cca. 1478
Verona
Smrt6. avgust 1553[1]
Affi[d]
Državljanstvo Beneška republika
Poklicmedicinski pisec, pesnik, epidemiolog, matematik, geograf, astronom, predavatelj

Girolamo Fracastoro (latinsko Hieronymus Fracastorius), italijanski učenjak, književnik, zdravnik, pesnik, astronom in geolog, * 1478, Verona, Beneška republika, (danes Italija), † 8. avgust 1553, Caffi, (danes Affi pri Veroni).

Življenje in delo[uredi | uredi kodo]

Fracastoro je bil Kopernikov sošolec na Univerzi v Padovi.

Najbolj znano njegovo delo je Syphilis sive de morbo gallico (1530), primer didaktičnega pesništva 16. stoletja. Odtod izvira tudi beseda sifilis. Delo je prva razprava o tej bolezni.

Nova spoznanja o nalezljivih boleznih je podal v delu De contagione et contagiosis morbis (1546). Tu je predlagal, da nalezljive bolezni povzročajo prenosljiva telesca, podobna semenom, ki lahko prenašajo okužbo z neposrednim ali posrednim dotikom, ali celo brez dotika na večjih razdaljah. V tem delu je tudi prvi opisal tifus.

Dela[uredi | uredi kodo]

Poemata omnia, 1718
  • Syphilidis, sive Morbi Gallici (1530)
  • Di Vini Temperatura (1534)
  • Homocentricorum sive de Stellis, de Causis Criticorum Dierum Libellus (1535)
  • Homocentrica (1538)
  • De Contagione et Contagiosis Morbis (1546)
  • Syphilis sive de morbo gallico (1539)

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Poimenovanja

Po njem se imenuje krater Fracastoro (Fracastorius) na Luni.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Peruzzi E. Dizionario Biografico degli Italiani — 1997. — Vol. 49.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]