Geografija Albanije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Albanija

Albanija zavzema 28.748 km², najdaljša diagonala (sever-jug) pa meri 345 km. Glavno mesto države je Tirana s 520 tisoč prebivalci, preostala večja mesta pa so Drač, Elbasan, Skadar, Gjirokastër, Vlorë in Korçë.

Pokrajina[uredi | uredi kodo]

Približno 70 odstotkov dežele se nahaja nad 300 m nadmorske višine, slemenitev osrednjega gorstva pa poteka v smeri severozahod-jugovzhod. Najvišje gore segajo nad 2400 metrov, najvišji vrh pa je Korab (2764 m). V severnem delu se nahaja močno nagubano apnenčasto gorovje, ki predstavlja zaključek Dinarskih Alp.

Splošno hribovit sever dežele premore mnogo globokih dolin in le malo ravnin. V južnejših predelih države se nahaja nižje hribovje z več planotami in hrbti, ti pa se nadaljujejo v grško gorovje Pindos.

Zahod države je najbolj poseljeno in kmetijsko obdelano območje, ki se razprostira čez obalno ravnino s posameznimi hribi. Njegovo fertilnost zmanjšujeta sušno podnebje in posledične težave z zagotavljanjem vode. Obdelovalne površine so bolje razvite ob rekah, kjer pa škodo povzročajo poplave.

Albanija leži na zmerno potresnem območju v bližini stika afriške in evrazijske tektonske plošče, ki poteka do Jadranskega morja.

Vodovje[uredi | uredi kodo]

Albanija v dobršni meri izkorišča svoj hidropotencial, kar ji omogoča velik padec glavnih vodnih žil. Najdaljša reka je Drina z 282 km, sledijo pa ji Seman, Shkumbin in Vjöse. Velike sile voda v zgornjih tokovih so v goratem terenu izdolble mnogo globokih sotesk, katerih skoraj navpične stene merijo tudi do 90 metrov. Večina rečnih tokov je neprimernih za namakanje, saj se ti v zgornjem toku izgubljajo v soteskah, v spodnjem toku pa nosijo mnogo sedimentov in pogosto menjajo svoje struge.

Večja in pomembnejša albanska jezera so Skadarsko jezero na meji s Črno goro, Ohridsko jezero na meji z Makedonijo ter Prespansko jezero na meji z Makedonijo in Grčijo.

Rastlinstvo in živalstvo[uredi | uredi kodo]

36 odstotkov površine Albanije pokrivajo mešani gozdovi vrbe, topola, bresta, borovca in hrasta, večje nekdaj gozdne površine pa so se umaknile pašnikom ter podlegle sečnji. Ta področja so zato izpostavljena eroziji, saj so zaradi suše travne površine razredčene.

Obsežne kmetijske površine so v preteklosti zmanjšale količino divjadi. Danes je v Albaniji najti srnjad, volkove ter divje svinje, in sicer v odmaknjenih območjih. Velika je populacija divjih ptic.

Naravna bogastva[uredi | uredi kodo]

Albanija hrani razmeroma velike zaloge zemeljskega plina in nafte v svojem jugozahodnem delu, severovzhodne pokrajine pa vsebujejo mineralne surovine, zlasti železo, baker, krom in nikelj. Gozdovi so v Albaniji pomemben vir lesa. V bližini Tirane so rudniki lignita in zemeljske smole.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Obala v južni Albaniji

Glavnina Albanije ima sredozemsko podnebje, ki je zlasti izrazito v priobalnih nižinah. Tam so poletja suha in vroča, zime pa deževne, a mile – temperatura se le redko spusti pod ledišče. Bolj deževni so predvsem gorati severni predeli države, ki imajo tudi občutno nižjo povprečno temperaturo. Zima je v teh predelih tudi čas neviht ter občasnega sneženja.

Povprečna temperatura za mesec avgust je med 17 in 31 °C, za januar pa med 2 in 12 °C. V najbolj vlažnem mesecu decembru pade 211 mm dežja, julij in avgust pa dobita po 32 mm. Povprečne letne padavine v obalnem pasu segajo do 1000 mm, v gorah pa do 2500 mm.

Okoljski problemi[uredi | uredi kodo]

Industrializacija države v času vladavine komunizma je razmeroma močno prizadela naravno okolje v Albaniji, prekomerni posegi pa se nadaljujejo tudi danes. Največje težave predstavljajo ogrožanje in izumiranje divjih vrst, krčenje gozda in prekomerna širitev kmetijskih površin. Erozija je na mnogih površinah zaradi pomanjkanja rastlinske preproge močna ter hitrejša od nastajanja nove prsti. Onesnaževanje zraka, prsti in podtalne vode povzroča rudniška industrija.

Osveščenost prebivalstva glede ekološke problematike je skromna, saj gre državna politika še vedno v smer gospodarskega razvoja. Temu primerno je tudi recikliranje izdelkov.

Albanija se je pridružila večini mednarodnih sporazumov glede podnebnih sprememb, ohranjanja biotske raznolikosti in mokrišč.