Genetski zdrs

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Genetski zdrs (ali drs) (angl. genetic drift) je spremenjena frekvenca različic nekega gena (alela) pri vzorcu osebkov glede na izhodno populacijo. Frekvenca določenega alela v populaciji pomeni delež kopij ene oblike gena.[1] Genetski drs je pomemben evolucijski proces, ki dolgoročno vodi v spremenjeno frekvenco alelov celotne populacije. Lahko privede do tega, da določena različica gena povsem izgine in s tem se zmanjša genetska raznovrstnost. V nasprotju z naravnim izborom, kjer postane določen gen v populaciji bolj ali manj pogost glede na to, kakšen ima doprinos k uspešni reprodukciji,[2] spremembe zaradi genetskega drsa niso odvisne od okolijskih ali adaptivnih dejavnikov in lahko imajo koristen, nevtralen ali škodljiv vpliv na uspešnost reprodukcije.

Učinek genetskega drsa je večji pri majhnih populacijah. Znanstveniki si niso edini, kakšen pomen ima genetski drs v primerjavi z naravnim izborom. Po Ronaldu Fisherju naj bi imel drs kvečjemu majhno vlogo na evolucijo in to prepričanje je veljalo za vodilno več desetletij. Leta 1968 pa je Motoo Kimura sprožil debato, da večino sprememb v dednini (za katere ni nujno, da se kažejo v fenotipu) povzroči genetski drs.[3]

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Futuyma, Douglas (1998). Evolutionary Biology. Sinauer Associates. str. Glossary. ISBN 0-87893-189-9. 
  2. ^ Avers, Charlotte (1989). Process and Pattern in Evolution. Oxford University Press. 
  3. ^ Futuyma, Douglas (1998). Evolutionary Biology. Sinauer Associates. str. 320. ISBN 0-87893-189-9.