Gejlusit
| Gejlusit | |
|---|---|
 Kristal gejlusita iz Narodnega parka Amboseli, Kenija; velikost: 3,1 x 1,5 x 1,4 cm | |
| Splošno | |
| Kategorija | V. razred: Nitrati, karbonati in borati |
| Kemijska formula | Na2Ca(CO3)2·5H2O |
| Strunzova klasifikacija | 05.CB.35 |
| Klasifikacija DANA | 15.02.02.01 |
| Lastnosti | |
| Barva | brazbarvna, bela, rumena in siva |
| Kristalni habit | ploščati prizmatični kristali ali zrna |
| Kristalni sistem | monoklinski 2/m |
| Razkolnost | popolna na [110] |
| Lom | školjkast, krhek |
| Trdota | 2,5 |
| Sijaj | steklast |
| Barva črte | bela |
| Specifična teža | 1,93 - 1,99 |
| Optične lastnosti | dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,444 nβ = 1,516 nγ = 1,523 |
| Dvolomnost | δ = 0,079 |
| Topnost | v vodi razpade |
| Sklici | [1][2][3] |
Gejlusit je redek karbonatni mineral s kemijsko formulo Na2Ca(CO3)2•5H2O (natrijev kalcijev karbonat pentahidrat). Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Naravni kristali so ploščati ali dipiramidni, lahko brezbarvni, beli, sivi ali rumenkasti. V vodi in pri povišani temperaturi razpade.
Etimologija in zgodovina[uredi | uredi kodo]
Gejlusit je prvi odkril in opisal Jean-Baptiste Boussingault (1802-1887) leta 1826 pri Lagunillasu/Méridi v Venezueli. Imenoval ga je po francoskem kemiku in fiziku Josephu Louisu Gay-Lussacu (1778-1850).
Klasifikacija[uredi | uredi kodo]
V 8. izdaji Strunzove sistematike mineralov je razvrščen v razred »karbonati, nitrati in borati«., v podrazred »karbonati s kristalno vodo brez tujih anionov«., v katerem tvori z bajsilitom, halkonatronitom, pirsonitom, termonatritom in trono posebno skupino mineralov.
Po obsežnih reviziji Strunzove sistematike so se, med drugim, borati izločili in sedaj tvorijo poseben razred mineralov. Gejlusit je ostal v razredu »karbonatni minerali brez tujih anionov, ki vsebujejo vodo«, razred pa se je natančno razdelil glede na vrsto in velikost vpletenih kationov. Gejlusit je razvrščen v podrazred »alkalijski in zemljoalkalijski karbonati z velikimi kationi«.
V Danovi sistematiki mineralov je gejlusit razvrščen enako kot v 8. izdaji Strunzove sistematike v razred »karbonati, nitrati in borati« in skupino »karbonati, ki vsebujejo vodo in imajo splošno formulo A+
mB2+
n(XO3)p•x(H2O) z molskim razmerjem (m + n): p > 1: 1«.
Nastanek in nahajališča[uredi | uredi kodo]
Gejlusit je nastal z vsedanjem, predvsem v evaporitih. Pojavlja se tudi v skrilavcih iz alkalnih jezer, v katerih so tudi drugi minerali, na primer egirin, nurtupit, perkolit, pirsonit, šortit, termonatrit, trona in viljomit.
Do leta 2009 so ga odkrili na skoraj štirideset lokacijah.[2] Njegovo tipsko nahajališče je Lagunillas v Venezueli. Druga pomembnejša najdišča so Laguna Santa Maria, Provinca Salta, Argentina, jezero Čad v zahodni Afriki, jezero Zabuye v Tibetu, Wadii el Natrun v Sahari, Afrika, Toskana, Italija, alkalno jezero v Narodnem parku Amboseli, Kenija, krater Chicxulub, Mehika, puščava Gobi, Mongolija, polotok Kola, severna Rusija, Dolný Harmanec, Slovaška, slani krater pri Pretoriji, Južna Afrika, rudnik soli Bex, Švica in ponekod v Kaliforniji, Nevadi, Oregonu, Washingtonu in Wyomingu, ZDA.