Galeb (ladja)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Galeb
Galeb Viktor Lenac 2011 021.jpg
Podatki o ladji
Zastava

Zastava Kraljevine Italije Italija
War Ensign of Germany 1938-1945.svg Tretji rajh
Naval Ensign of SFR Yugoslavia.svg Jugoslavija

Druga imena ladje
  • Kiebitz
  • RAMB III
Tip ladje tovorna ladja, pomožna križarka, minopolagalka, šolska ladja, državniška/predsedniška ladja
Ladjedelnica Ansaldo, Genova
Splavitev 1938
Trenutno nahajališče Reka
Mere
Dolžina 117 m
Širina 15,13 m
Ugrez maks. 5,7 m
Izpodriv 3.667 ton
Pogon
Motor 2 × dizelski motor FIAT
Moč 2 × 2500 km (1839 kW)
Hitrost maks. 17,6 vozlov (32,6 km/h)
Oborožitev od leta 1952
  • 4 × 8,8 cm top
  • 4 × 4,0 cm protiletalski top
  • 6 × 2,0 cm protiletalski top
  • 2 × 12,7 mm mitraljez

Galeb je bila od leta 1952 do leta 1980 državniška ladja SFRJ oz. predsedniška ladja jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita. Leta 1938 je bila zgrajena kot tovorna ladja (ladja hladilnik) razreda RAMB z imenom RAMB III. Že v drugi svetovni vojni je postala pomožna križarka italijanske mornarice, nato pa bila še s strani nemške vojne mornarice predelana v minopolagalca in preimenovana v Kiebitz. Novembra 1944 je bila potopljena pred reškim pristaniščem. Po vojni je ladjo jugoslovanska mornarica (oz. podjetje Brodospas) dvignila na površje in predelala v šolsko ladjo.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Tovorna ladja Ramb III[uredi | uredi kodo]

Splovljena je bila leta 1938 kot tovorna ladja pod imenom RAMB III v genovski ladjedelnici Ansaldo. Bila je tretja od štirih enako zgrajenih ladij za italijansko podjetje Regia Azienda Monopoli Banane (od tukaj tudi akronim imena ladje RAMB), ki se je ukvarjalo z uvozom banan v Evropo iz italijanskih kolonij vzhodne Afrike. Ladje so bile grajene tako, da so jih lahko v primeru vojne na hitro predelali v pomožne križarke.

Pomožna križarka RAMB III[uredi | uredi kodo]

Ladja RAMB III nikoli ni plula v vzhodno Afriko. Ko je 10. junija 1940 Italija vstopila v drugo svetovno vojno, je bila zasidrana v Tarantu in bila rekvirirana s strani italijanske marine in prav tako kot njene tri sestrske ladje predelana v pomožno oz. zaščitno ladjo. Oborožena je bila z dvema 12 cm topovoma in osmimi 13,2 mm protiletalskimi mitraljezi. Ognjeni krst je doživela že 12. novembra 1940. Med britanskim napadom na italijansko vojno mornarico v pristanišču Taranto (napad na Taranto), je Kraljeva vojna mornarica poslala floto križark v južni del Jadranskega morja. Floto so sestavljalle tri lahke križarke HMS Ajax, HMS Orion in HMAS Sydney in dva rušilca HMS Nbia in HMS Mohawk. Kmalu po polnoči je flota na otrantskih vratih naletela na mali italijanski konvoj, ki je bil na poti iz Valone v Brindisi. Konvoj so sestavljale štiri tovorne ladje Capo Vado (4391 BRT), Catalani (2429 BRT), Antonio Locatelli (5691 BRT) in Premuda (4427 BRT), poleg pa sta bile za zaščito še ladji RAMB III in torpedni čoln Nicola Fabrizi. RAMB III je izstrelila 19 salv in pobegnila, medtem pa je torpedovka Nicola Fabrizi napadla nasprotnika, vendar je bila pri tem zadeta in onesposobljena za bojevanje, a je še vedno lahko ušla. Britanci so potopili vse štiri tovorne ladje. Italijanska torpedna čolna Curtatone in Solferino sta tekom dneva rešila 140 preživelih. 36 mož, vključno z padlimi na ladji Nicola Fabrizi, je izgubilo življenje.

30. maja 1941 je bila v pristanišču v Bengaziju ladja RAMB III torpedirana s strani britanske podmornice HMS Triumph in potopljena. Italijanska marina je ladjo dvignila na površino in odvlekla do ladjedelnice San Marco v Trstu, kjer so jo popravili.

Minopolagalec Kiebitz[uredi | uredi kodo]

9. septembra 1943 je bila še ne polno pripravljena ladja v Trstu zasežena s strani nemške vojne mornarice. Februarja 1944 je po ukazu kapitana korvet Hansmanna služila kot minopolagalec Kiebitz. Od marca do novembra leta 1944 je Kiebitz položil, deloma skupaj z minopolagalcem Fasana, več kot 5000 min po Jadranskem morju. 4 novembra je ladja pri vračanju zašla na svojo položeno mino pri Anconi. Kljub temu je bila še vedno zmožna pripluti do Reke, kjer je bila naslednji dan v zračnem napadu potopljena s strani Američanov.

Predsedniška ladja Galeb[uredi | uredi kodo]

Septembra leta 1947 je splitsko podjetje Brodospas ladjo iz globine 22 metrov dvignilo na gladino.[1][2] Od leta 1952 bila v uporabi kot državniška oz. predsedniška ladja Josipa Broza Tita. Tito je bil znan po strahu pred letenjem in je preplul skupaj približno 86.000 navtičnih milj. Oprema na ladji je bila razkošna. Na svojih »miroljubnih in prijateljskih misijah« je vzel s seboj ladijski orkester in pevca.

Galeb v reškem pristanišču

Med jugoslovansko vojno je bila ladja privezana na črnogorski obali v Boki Kotorski in tudi izropana. Leta 2001 je črnogorska vlada prodala ladjo kot za 750.000 dolarjev grškemu ladjarju John Paul Papanicolaou. Ladja je bila nato pripeljana na popravilo v reško ladjedelnico Viktor Lenac. Leta 2009 jo je mesto Reka odkupilo za 150.000 dolarjev, hrvaške oblasti pa so jo razglasile za nacionalno dediščino.[3]


Potovanja po svetu z Galebom[uredi | uredi kodo]

Na prvo uradno potovanje je šel leta 1953 v Veliko Britanijo. Tam sta ga sprejela Winston Churchill in kraljica Elizabeta II.[4] Konec leta 1954 se je odpravil na pot v Indijo in Burmo, ki ju je obiskal v začetku leta 1955. Konec istega leta je obiskal Etiopijo, Egipt in Eritrejo. Leta 1958 je pričelo daljše potovanje, ki ga je zaključil leta 1959. Na tem potovanju je obiskal Indonezijo, Cejlon, Indijo, Burmo, Etiopijo in Združeno arabsko republiko. Naslednje potovanje, ki je bilo leta 1961, je bilo prav tako obsežno, saj je obiskal 8 držav Afrike. Tega leta je bilo tudi ustanovljeno gibanje neuvrščenih. Leta 1964 se je odpravil v Egipt na drugo konferenco neuvrščenih. Naslednje leto (torej leta 1965) se je odpravil na pot v Alžirijo in Egipt, vendar je potovanje v Egipt opravil z letalom, ker je bilo razburkano morje. Leta 1966 se je zadnjič odpravil na pot z Galebom, in sicer v Egipt in Indijo. Na ladji je bival še leta 1976, med potekom 5. konference neuvrščenih, ki je bila na Šrilanki, vendar do tam ni prispel z ladjo.

Pomembni gosti ladje[uredi | uredi kodo]

Seznam politikov[uredi | uredi kodo]

Seznam slavnih[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Vađenje Ramba (Galeba) - prvi dio.mp4". Dokumentarni film. 1948. Pridobljeno dne 15.4.2014. 
  2. ^ "Vađenje Ramba (Galeba) - drugi dio.mp4". Dokumentarni film. 1948. Pridobljeno dne 15.4.2014. 
  3. ^ "Novo življenje Titove ladje Galeb". MMC RTV-SLO. 30.5.2011. Pridobljeno dne 15.4.2014. 
  4. ^ "TRAGOM GALEBOVIH PUTOVANJA". SUŠAČKA REVIJA broj 54/55. Pridobljeno dne 15.4.2014. 

Viri[uredi | uredi kodo]