Galapaški otoki
Galapáški otóki so arhipelag 13 ognjeniških otokov in manjših otočkov v Tihem oceanu okrog 1000 km zahodno od obale Južne Amerike, prečka jih ravnik. Politično so del Ekvadorja, uradno ime v španščini je Archipiélago de Colón.
Otoki so ognjeniškega nastanka. Nastali so zaradi dvigovanja stebrov vročih gmot magme. Te stebri se dvigajo, ker so manj viskozni od okolice, saj so za 200˚C bolj vroči. Te stebri se premaknejo za približno 10 cm na leto. Najstarejši otoki so stari okrog 4 milijone let, najmlajši pa so še vedno v procesu nastajanja. Gre za eno od ognjeniško najbolj dejavnih območij na svetu.
Otočje je znamenito zaradi množice endemičnih vrst živali in rastlin, ki so se razvijale v osami. Obiskal ga je tudi Charles Darwin.
Ime je dobilo po velikih želvah, ki živijo na njih.
Največji otoki so: Isabela, Fernandina, Santa Cruz, San Cristobal, Santiago, potem so tu malo manjši Floreana, Espanola, Bartolome, South Plaza, Santa Fe in pa najmanjši: Rabida in Genoseva.
[uredi] Zunanje povezave
 |
Ta članek o geografiji je škrbina. Pomagaj Wikipediji in ga razširi. |
