Gajeta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Gajéta je tip lesenega ribiškega čolna oz. ladje, ki izvira iz Dalmacije.

Gajeta ima zaobljen trup ter ošiljen premec in krmo. Gajete so bile opremljene tudi s štirimi ali šestimi vesli, s katerimi se je veslalo stoje ali z enim jadrom. Na Hrvaškem so bile gajete v uporabi od 18. stoletja, najpogostejše so bile v srednji Dalmaciji.

Kakor druga tradicionalna plovila, je tudi gajeta imela ob jadranski obali različna imena, ob istrski pa je bila vedno le gajeta.

Različice[uredi | uredi kodo]

Najpogostejše gajete so bile dolge od 7 do 9 metrov, čeprav so v Dalmaciji poznali tudi večje gajete, ki so bile opalubljene in namenjene prevozu tovora, ter so dosegale celo 12 metrov dolžine.

Ob dalmatinski obali so gradili več vrst gajet. Poseben tip gajete je bila gajeta falkuša, gradili so jo v Komiži na otoku Visu, ki je na globoko morje s seboj peljala dodatne boke, t.i. falke (od tod ime). Te je po potrebi namestila nad obstoječe in se tako zaščitila pred visokimi valovi.

Gajeta falkuša (replika)

Na otoku Murterju v Betini, kjer se je ohranila bogata tradicija jadranske lesene brodgradnje, v škveru še danes izdelujejo betinsko gajeto, lahek in okreten lesen čoln z latinskim jadrom, dolžine 6 do 7 metrov. Z njimi so nekoč prevažali in prodajali oljčno olje celo v Puli.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Gajeta je dokaj močno in stabilno, ne pa tudi težko plovilo. Namenjena je bila predvsem ribolovu z mrežami. Kljub svoji velikosti in moči pa ni bila najbolj primerna za dolgo plovbo po nemirnem morju. Da bi lahko gajete plule dlje na odprto morje in bile dalj časa na ribolovu, so jih začeli pokrivati z bokaporti ali jim dvigati boke.

Čeprav se je nekaj gajet ob istrski obali uporabljalo za ribolov, so jih povečini uporabljali za druge namene.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]