Gabriel Heinze

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gabriel Heinze
Gabriel Ivan Heinze.jpg
Osebni podatki
Polno ime Gabriel Iván Heinze
Datum rojstva 19. april 1978 (36 let)
Kraj rojstva Crespo, Argentina
Višina 178 cm
Položaj Branilec
Klubske informacije
Trenutni klub Newell's Old Boys
Št. 20
Članska kariera*
Leta Klub Nastopi (goli)
1996–1997 Newell's Old Boys 8 (0)
1997–2001 Valladolid 54 (1)
1998–1999 Sporting CP (pos.) 5 (1)
2001–2004 Paris Saint-Germain 99 (4)
2004–2007 Manchester United 52 (1)
2007–2009 Real Madrid 44 (3)
2009–2011 Marseille 58 (7)
2011–2012 Roma 30 (0)
2012– Newell's Old Boys 20 (0)
Državna reprezentanca
2003– Argentina 78 (4)
* Nastopi in goli v domačem prvenstvu, .

Gabriel Iván Heinze, argentinski nogometaš, * 19. april 1978, Crespo, Argentina.

Heinze je trenutno član argentinskega prvoligaša Newell's Old Boys, ob tem nastopa tudi za argentinsko reprezentanco, s katero je na nogometnemu delu poletnih olimpijskih iger leta 2004 osvojil zlato kolajno. V domovini je poznan pod vzdevkom Gringo.[1][2][3]

Klubska kariera[uredi | uredi kodo]

Zgodnja kariera[uredi | uredi kodo]

Heinze je svojo kariero pričel v domovini pri klubu Newell's Old Boys. Že v prvi sezoni je prejel veliko pozornosti s strani oglednikov različnih evropskih klubov in sledil je prestop v Španijo k Real Valladolidu. Ko si v prvi sezoni v Španiji ni uspel priboriti niti enega nastopa, so ga pri Valladolidu posodili na Portugalsko, k lizbonskem Sportingu. V Lizboni je zbral pet nastopov in se kmalu spet vrnil v Valladolid, kjer je postopoma dobival vse več priložnosti. Po koncu sezone 2000/01 je okrepil vrste pariškega moštva Paris Saint-Germain, v katerem je v treh sezonah skupaj zaigral na več kot 100 tekmah ter prispeval levji delež k slavju Parižanov v Francoskem pokalu v sezoni 2003/04.

Manchester United[uredi | uredi kodo]

Junija 2004 se je Heinze pridružil Manchester Unitedu, ki je za Argentinca francoskemu PSG-ju izplačal 6,9 milijonov funtov odškodnine.[4] V Manchestru je nase opozoril že na debiju septembra 2004, ko je prispeval en zadetek k remiju 2-2 proti Bolton Wanderersom.[5] Nadaljeval je z dobrimi predstavami in se pri enem največjih angleških nogometnih klubov hitro ustalil kot prva trenerjeva izbira na položaju levega centralnega branilca.[6]

14. septembra 2005 je na tekmi Lige prvakov proti Villarrealu utrpel resnejšo poškodbo, ki ga je izven igralnega pogona zadržala skoraj do konca sezone 2005/06. Pred obračunom z Villarrealom je Heinze v Ligi prvakov sicer dvakrat zatresel mrežo, to mu je uspelo na povratni tekmi kvalifikacij proti madžarskemu Debrecenu, končni izid je bil 3-0.[7] Na zelenice se je vrnil aprila 2006, a je za United zaigral le na treh srečanjih, saj ga je vnovična sicer manjša poškodba spet oddaljila od igranja. Pri Unitedu so v tisti sezoni ugotovili, da nimajo prave zamenjave na položaju levega centralnega branilca, zato so v klub pripeljali Francoza Patrica Evraja. Sezona 2006/07 je bila za Heinzeja zadnja v dresu Uniteda. Svoj prvi gol v sezoni je dosegel 27. februarja 2007 na ponovljeni tekmi petega kola proti Readingu, tekmo so rdeči vragi dobili z izidom 3-2.[8] V sezoni 2006/07 so Unitedove vrste znova redčile poškodbe in v branilskem paru sta se sčasoma uveljavila Heinze in Wes Brown. Za zadnji dve tekmi v sezoni je Heinze tudi prevzel kapetanski trak, šlo je za gostovanje pri Chelseaju[9] in domačo tekmo proti West Ham Unitedu. 21. julija 2007 se je za argentinskega branilca potegoval Unitedov lokalni rival Liverpool, ki je ponudil 6,8 milijonov funtov. Ponudbo so v Manchestru zavrnili.[10]

Heinze leta 2009 na srečanju z Valencio, povsem na levi v akciji vidimo tudi Nizozemca Roystona Drentheja.

Real Madrid[uredi | uredi kodo]

22. avgusta 2007 je odjeknila novica o Heinzejevi selitvi v Real Madrid. Z madridskim gigantom je Heinze podpisal štiriletno pogodbo in postal tretji Unitedov igralec (po Davidu Beckhamu in Ruudu van Nistelrooyju), ki se je pridružil Realu. Uradna odškodnina je znašala 8 milijonov funtov.[11] V Realovem dresu je debitiral 2. septembra 2007 proti Villarrealu, tedaj je na igrišče prišel kot zamenjava za Raúla. Šele 30. marca 2008 mu je uspel prvi zadetek za beli balet, dosegel ga je ob zmagi s 3-1 proti Sevilli. Heinze je v prvi sezoni v Madridu osvojil špansko prvenstvo in španski superpokal. V sezoni 2008/09, Heinzejevi drugi v Madridu, Argentincu z Realom ni uspelo osvojiti nobene lovorike. Delni razlog za to je tudi menjava trenerja, saj je Bernda Schusterja decembra 2008 zamenjal Juande Ramos, ki moštva v tako kratkem času ni uspel spraviti skupaj, da bi do konca sezone osvojili vsaj špansko prvenstvo. Real je imel v tisti sezoni tudi močnega nasprotnika v Barceloni, ki je pod taktirko Pepa Guardiole osvojila vse možne lovorike.

Marseille[uredi | uredi kodo]

30. julija 2009 je Heinze podpisal dveletno pogodbo s francoskim prvoligašem Marseillom. Odškodnina Realu za njegov prestop ni bila razkrita. Heinze je za nove delodajalce dvakrat zadel v Ligi prvakov, prvič proti Milanu in drugič proti Zürichu.[12] Vse od prihoda v klub pa do konca prve sezone 2009/10 je bil vitalen član Marseillove začetne enajsterice. 27. marca 2010 je svoje moštvo povedel do slavja v finalu francoskega pokala proti branilcu naslova in aktualnemu francoskemu prvaku Bordeauxu.[13] To je bila za Marseille prva lovorika po daljnem letu 1993, ki so zmagali v otvoritveni sezoni Lige prvakov 1992/93. Zmagoslavju v pokalnem tekmovanju je Marseille dodal še končno prvo mesto v francoskem prvenstvu (Ligue 1), to je bila njihova prva zvezdica po 18 letih. Po zmagi 5. maja 2010 s 3-1 proti Rennesu[14], ki je pomenila tudi naslov francoskega prvaka, je trener Didier Deschamps igro svojih varovancev v tisti sezoni opisal kot »izjemno človeško dogodivščino.« [15]

Reprezentančna kariera[uredi | uredi kodo]

Heinze ob zelenici.

Heinze je za argentinsko reprezentanco prvič nastopil 30. aprila 2003 na prijateljski tekmi proti Libiji.[16] Leta 2004 je bil izbran v argentinsko ekipo za Poletne olimpijske igre, s katero je v Atenah naposled tudi osvojil zlato medaljo. Čeprav je večino sezone 2005/06 izpustil zaradi poškodbe, pa ga je argentinski selektor José Pekerman uvrstil med potnike na Svetovno prvenstvo 2006 v Nemčijo. Prvenstvo se je za Argentino končalo v četrtfinalu, po izvajanju enajstmetrovk se je napredovanja v polfinale veselila gostiteljica Nemčija.[17]

Heinze je sodeloval na Copi Américi 2007 in svoj edini zadetek na turnirju dosegel v polfinalu proti Mehiki. Kot prvi izmed Argentincev je namreč načel mehiško mrežo, s tem ko je v zadetek z glavo pretvoril podajo Juana Romana Riquelmeja s prostega strela. Argentina je tisto tekmo dobila s 3-0.[18] V finalu je morala Argentina nato priznati premoč Braziliji.

Heinzeja je novi selektor Diego Maradona uvrstil tudi med potnike na Svetovno prvenstvo 2010 v JAR. Že na prvi tekmi Argentincev je dosegel zadetek, po podaji s kota Juana Sebastiana Verona je že v tretji minuti zatresel mrežo Nigerije in s tem tudi postavil končni izid tekme. To je bil njegov tretji reprezentančni zadetek v karieri.

Reprezentančni zadetki[uredi | uredi kodo]

# Datum Prizorišče Nasprotnik Zadel za Končni izid Tekmovanje
1 17. avgust 2005 Budimpešta, Madžarska Flag of Hungary.svg Madžarska
2 – 1
2 – 1
prijateljska tekma
2 11. julij 2007 Ciudad Guayana, Venezuela Flag of Mexico.svg Mehika
1 – 0
3 – 0
Copa América, polfinale
3 12. junij 2010 Johannesburg, JAR Flag of Nigeria.svg Nigerija
1 – 0
1 – 0
Svetovno prvenstvo, skupina B

Dosežki[uredi | uredi kodo]

Klubski dosežki[uredi | uredi kodo]

  • Zmagovalci: 2003/04
  • 1. mesto: 2006/07
  • 1. mesto: 2007/08
  • Zmagovalci: 2008
  • 1. mesto: 2009/10
  • Zmagovalci: 2009/10

Reprezentančni dosežki[uredi | uredi kodo]

  • 1. mesto (zlata kolajna): 2004

Posamični dosežki[uredi | uredi kodo]

Statistika[uredi | uredi kodo]

Klub Sezona Liga Pokal Ligaški pokal Celina Skupaj
Nastopi Goli Nastopi Goli Nastopi Goli Nastopi Goli Nastopi Goli
Newell's Old Boys 1997/98 8 0 0 0 8 0
Skupaj 8 0 0 0 8 0
Real Valladolid 1997/98 0 0 0 0 0 0 0 0
Sporting CP (posojen) 1998/99 5 1 1 0 0 0 6 1
Skupaj 5 1 1 0 0 0 6 1
Real Valladolid 1999/00 18 0 0 0 0 0 18 0
2000/01 36 1 0 0 0 0 36 1
Skupaj 54 1 0 0 0 0 54 1
Paris Saint-Germain 2001/02 35 0 0 0 0 0 2 0 37 0
2002/03 35 2 0 0 0 0 4 0 39 2
2003/04 33 2 0 0 0 0 0 0 33 2
Skupaj 103 4 0 0 0 0 6 0 109 4
Manchester United 2004/05 26 1 4 0 2 0 7 0 39 1
2005/06 4 0 0 0 0 0 2 2 6 2
2006/07 22 0 6 1 2 0 8 0 38 1
Skupaj 52 1 10 1 4 0 17 2 83 4
Real Madrid 2007/08 20 1 2 0 4 0 26 1
2008/09 24 2 1 0 7 0 32 2
Skupaj 44 3 3 0 11 0 58 3
Marseille 2009/10 27 4 0 0 2 0 7 2 36 6
Skupaj 27 4 0 0 2 0 7 2 36 6
Skupaj v karieri 293 14 14 1 6 0 41 4 354 19

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 18:48hs 23:48hs (2010-06-18). "?!?Donde la gringo?!". Misionmundial.com.ar. Pridobljeno dne 2010-06-26.  (v španščini)
  2. ^ "Gringo Heinze". M.lanacion.com.ar. Pridobljeno dne 2010-06-26.  (v španščini)
  3. ^ "Gringo Heinze". Infobae.com. Pridobljeno dne 2010-06-26.  (v španščini)
  4. ^ "Man Utd secure Heinze deal". BBC News. 2004-06-11. Pridobljeno dne 2010-06-26. 
  5. ^ "Bolton 2–2 Man Utd". BBC Sport. 11. september 2004. Pridobljeno dne 16. september 2009.  (v angleščini)
  6. ^ "Je Fergie resen glede Heinzeja?". vitalfootball.co.uk. Pridobljeno dne 2007-08-22.  (v angleščini)
  7. ^ "Debrecen 0–3 Man Utd". BBC Sport. 24. avgust 2005. Pridobljeno dne 16. september 2009.  (v angleščini)
  8. ^ "Poročilo: Reading 2 Manchester United 3". ManUtd.com. Pridobljeno dne 2007-08-22.  (v angleščini)
  9. ^ "Poročilo: Chelsea 0 Manchester United 0". ManUtd.com. Pridobljeno dne 2007-08-22.  (v angleščini)
  10. ^ United zavrnil Liverpoolovo ponudbo za Gabriela Heinzeja, Daily Telegraph. (v angleščini)
  11. ^ "Heinze & Robben complete Real switch". BBC Sport. 2007-08-23. Pridobljeno dne 2007-08-23. 
  12. ^ "Prestop potrjen: Gabriel Heinze se seli v Marseille". om.net. 2009-07-30. Pridobljeno dne 2009-07-30.  (v angleščini)
  13. ^ France (2010-03-27). "Girondins de Bordeaux 1-3 Olympique de Marseille: Marseille prišel do prve lovorike po 17 letih". Goal.com. Pridobljeno dne 2010-06-26.  (v angleščini)
  14. ^ "Ligue 1 : Marseille prekinil 18-letni urok s slavjem v francoskem prvenstvu". Ligue1.com. 2010-05-05. Pridobljeno dne 2010-06-26.  (v angleščini)
  15. ^ Press Association. "Didier Deschamps dosežek svoj varovancev povzdignil v izjemno človeško dogodivščino | nogomet | guardian.co.uk". Guardian. Pridobljeno dne 2010-06-26.  (v angleščini)
  16. ^ "Argentina - profili igralcev". MSN. Pridobljeno dne 2007-08-22.  (v angleščini)
  17. ^ "Nemčija slavila po kazenskih strelih". BBC Sport. 30. junij 2006. Pridobljeno dne 2007-08-22.  (v angleščini)
  18. ^ "Argentina routs Mexico in Copa America". Los Angeles Times. Pridobljeno dne 2007-08-22. 
  19. ^ Olimpijski pravilnik določa, da ima vsaka sodelujoča reprezentanca največ tri igralce, starejše od 23 let, vsi ostali pa morajo biti stari 23 let ali manj. Dejansko torej ne gre povsem za U-23 reprezentanco, temveč za U-23 reprezentanco s tremi starejšimi posamezniki.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]