Gabriel Cramer

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Gabriel Cramer
Gabriel Cramer.jpg  *
Gabriel Cramer
Rojstvo 31. julij 1704({{padleft:1704|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Ženeva
Smrt 4. januar 1752({{padleft:1752|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:4|2|0}}) (47 let)
Bagnols-sur-Cèze
Državljanstvo Flag of Switzerland.svg Švica
Poklic matematik in fizik


Gabriel Cramer, švicarski matematik , * 31. julij, 1704, Ženeva, Švica, † 4. januar 1752, Bagnols-sur-Cèze, Gard, Francija.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Cramer je pokazal zanimanje za matematiko že zelo zgodaj. Doktoriral je star samo 18 let, pri 20 letih je že bil namestnik vodje katedre za matematiko. Pozneje je bil profesor v Ženevi.

Delo[uredi | uredi kodo]

Leta 1728 je predlagal rešitev za sanktpeterburški paradoks. Njegova rešitev je bila zelo blizu rešitvi, ki jo je podal Daniel Bernoulli (1700 – 1782) deset let kasneje.

Njegovo najbolj znano delo je Introduction à l'analyse des lignes courbes algébriques, ki ga je objavil leta 1750. V njem je prvi pokazal, da je poljubna krivulja n-te stopnje določena z  \frac {n(n+3)}{2} \, točkami. Izdajal je tudi dela dveh starejših Bernoullijev. Pisal je o vzrokih za sferoidno obliko Zemlje. Po njem se imenuje Cramerjevo pravilo.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]