Franc Govekar
| Franc Govekar | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 29. marec 1840 |
| Smrt | 30. oktober 1890 (50 let) |
| Državljanstvo |  Cislajtanija Avstrijsko cesarstvo |
| Poklic | učitelj, publicist |
Franc Govekar, slovenski učitelj, * 29. marec 1840, Idrija, † 30. oktober 1890, Šiška (Ljubljana).
Življenje in delo[uredi | uredi kodo]
Osnovno šolo in učiteljišče je končal v Idriji, postal 1857 učitelj ter služboval v Šturjah (Ajdovščina), v Trnovem pri Ilirski Bistrici, na Igu (1862–1886) in od 1886 do smrti kot nadučitelj v Šiški. Deloval je kot predsednik krajevnega šolskega sveta na Igu (1870–1886), kjer je deloma tudi z lastnimi sredstvi uredil vzoren šolski vrt, ustanovil gasilsko društvo, se z vso vnemo posvečal glasbi in petju, vodil cerkveni ženski pevski zbor, ter bil kasneje zborovodja čitalniškega zbora v Šiški. Bil je marljiv dopisnik lista Učiteljski tovariš (1861–1877) v katerem je med drugim objavil Najvažnejše kmetijske resnice za ljudsko šolo (1871, št. 10–15). Za ljudske šole je spisal in založil Prirodoslovje (1871), v rokopisu je ostal daljši sestavek O praktični obravnavi Globusa v ljudski šoli, kakor tudi delo Ozir na nebes in po učnem načrtu za kmetijsko izobraževanje sestavljeno Gospodarsko berilo. Za Mohorjevo družbo je spisal Umnega živinorejca s posebnim ozirom na govedje (1872) ter založil Orgeljske odmeve D. Fajglja (1889). Bil je osebni Bleiweisov prijatelj in objavljal članke v Novicah in jih podpisoval s psevdonimom »Narodni učitelj«.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
- Šlebinger Janko. »Govekar Franc«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
